TV spored TV SLO 1


21. februar 2020 - 27. februar 2020
06:20 Kultura, ponovitev
  • Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
06:25 Odmevi, ponovitev
  • Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
07:00 Dobro jutro
  • Oddaja Dobro jutro poleg informativnih in zabavnih vsebin podaja koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja. Še ena sreda in priložnost, da razgibate z nami telo, tokrat s temperamentnim plesom, potem pa še možgane s tujimi jeziki, tokrat se učimo špansko! Pravnik svetuje o tem, kako zaščiteni smo potrošniki, cvetličarski mojster svetuje o priljubljeni lončnici po imenu taščin jezik, starši boste hvaležni za nasvete strokovnjakinji za gibalni razvoj dojenčkov.
10:05 Dober dan
  • Oddaja Dober dan ima svetovalni predznak in je nadgradnja Dobrega jutra. V današnjem modnem kotičku bomo ocenjevali zelo zanimivo rdečo preprogo na SAGA Awards in svetovali o najlepših bluzah, ki jih moramo imeti za dober stil. V Bleščici bo gostja igralka Iva Krajnc Bagola, ki nam bo predstavila svoje najlepše modne kose. Iz Milana prihaja moda Cividini, pobližje pa bomo spoznali tudi trenutno najbolj vročo manekeneko Adut Akesh.
11:00 TV-izložba
  • 0
11:20 Začnimo znova: Ribolov in betkolov (13/20) - slovenska nanizanka, ponovitev
  • 1. sezona, 13. del
  • Komaj se je rešil položnic, že mora Toni skrbeti za družinske nakupe. Ker ima več časa kot denarja, se odloči, da bo nakupe dopolnjeval z ribolovom. Na čisto drugačen ribolov pa se je odpravil Tonijev star znanec Mario, ki mu hoče speljati ženo…
12:00 Skrivnosti mest II.: Lizbona (1/3) - britanska dokumentarna serija, ponovitev
  • Secret cities ii., 2. sezona, 1. del, 50 min
  • V drugi sezoni tridelne BBC-jeve serije Skrivnosti mest nas umetnostna zgodovinarka Janina Ramirez in umetnostni kritik Alastair Sooke popeljeta po Bakuju, Bejrutu in Lizboni. Odkrivata umetniške zaklade glavnega mesta Azerbajdžana, ki leži na prepihu kultur, spoznavata, kako se iz pepela državljanske vojne dviga Pariz Bližnjega vzhoda Bejrut, in nam približata preplet vplivov starih Rimljanov, Arabcev in križarjev v Lizboni. 1. del, Lizbona: Janina Ramirez in Alastair Sooke se najprej odpravita v Lizbono, ki zadnja leta postaja vedno bolj priljubljen cilj turistov. Med vijuganjem po mestnih ulicah, premagovanjem strmih klancev in sprehodom ob slikoviti obali spoznavata kulturna bogastva in zanimivo zgodovino mesta, v katerem je bil nekoč velik delež črnskega prebivalstva, ter odkrivata, kakšen pečat je v umetnosti 20. stoletja pustila diktatura.
13:00 Prvi dnevnik
  • V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
13:20 Šport
  • V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
13:30 Vreme
  • Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
13:35 Intervju: prof.dr. Nadežda Čačinovič, ponovitev
  • Gostja oddaje Intervju bo dr. Nadežda Čačinovič, profesorica estetike, filozofije kulture in spola na zagrebški Filozofski fakulteti. Predavala je na najuglednejših evropskih univerzah in je avtorica številnih knjig s svojih delovnih področij, nekatere so prevedene tudi v slovenščino. O tem kakšna je hrvaška družba, kakšen preobrat pomenijo nedavne predsedniške volitve in kaj zaznamuje odnose med Slovenci in Hrvati, se bo s profesorico Čačinovič pogovarjala Ksenija Horvat.
14:25 TV-izložba
  • 0
14:40 Osmi dan, ponovitev
  • V oddaji Osmi dan se bomo v okviru simpozija Avtomatiziraj vse živo! med drugim vprašali, kako na družbo vpliva vse večja avtomatizacija dela. S to temo se je v svojih delih veliko ukvarjal vizualni umetnik Sašo Sedlaček, ki bo naš gost. V oddaji tudi o predstavi Maria v ljubljanski Drami, ki jo je režiral eden vidnejših evropskih režiserjev Janusz Kica, o štirih slikarkah, ki razstavljajo v Pilonovi galeriji - Suzani Brborović, Iri Niero Marušič, Maruši Šuštar in Niki Zupančič ter pogovor z enim najbolj prepoznavnih glasbenikov nove generacije klasičnih perzijskih pevcev - Alirezo Ghorbanijem. Voditeljica: Melita Kontrec
15:10 Mostovi - Hidak - magazinska informativna oddaja
  • V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
15:40 Rojaki, ponovitev
  • Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
15:55 TV-izložba
  • 0
16:10 Male sive celice: OŠ Beltinci in OŠ Center Novo mesto, ponovitev
  • V trinajsti oddaji se v tekmo za osminofinala podata Osnovni šoli Beltinci in Center iz Novega mesta. Fantom Samu, Tilnu in Luki na rumeni strani ter Binetu, Boru in Juriju na vijolični nekoliko težav povzročajo črni turizem in plenice, medtem ko so odlični pri objemanju celin, iskanju tatov in odkrivanju lune. Kdo ima nižji srčni utrip in komu so bližje zelene oči pa poglejte v oddaji. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe.
17:00 Poročila ob petih
  • V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
17:15 Šport
  • Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
17:20 Vreme
  • Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
17:25 Izgorelost: program za samouničenje, film
  • Če smo se kot otroci naučili kupovati ljubezen svojih staršev s pridnostjo, bomo tudi kot odrasli pri vseh ljudeh poskušali narediti vse, kar je v naši moči, da bi jim ustregli. Vzroki za izgorelost se namreč razvijejo v prvih letih življenja. V začetnih fazah se navzven ne prepozna kot motnja. Poznejši simptomi pa se prekrivajo s simptomi drugih duševnih motenj. Tudi zato strokovnjaki še danes nimajo jasne in natančne definicije izgorelosti. Strinjajo pa se, da gre za stanje telesne, čustvene in mentalne izčrpanosti, ki se pojavi kot posledica sovplivanja osebnostnih in okoljskih dejavnikov. Raziskave kažejo, da približno tretjina ljudi v sebi nosi močno izraženo vsaj eno od štirih osebnostnih lastnosti, ki vodijo v izgorelost. Za to so ti ljudje čustveno ranljivejši za stres. Težje postavljajo in varujejo svoje meje in sebe vrednotijo po dosežkih. T. i. kandidat za izgorelost je tisti, ki je preobčutljiv za kritiko. Enako ogrožen je tisti, ki ne zmore reči ne in je nezmožen sprejeti zavrnitev, ker ga je strah, da bo izgubil ljudi, če ne bo izpolnil njihovih pričakovanj. Izgorelost ogroža tudi tiste, ki prevzemajo nase vso odgovornost, celo za stvari, na katere objektivno nimajo nikakršnega vpliva. Taki ljudje se tudi pred medosebnimi odnosi, v katerih se ne znajdejo najbolje, umikajo v pretirano delo. V procesu izgorevanja posamezniki kljub bolezni pogosto vztrajajo na delovnem mestu. Svetovna zdravstvena organizacija že opozarja, da postaja izgorelost ena od glavnih poklicnih bolezni 21. stoletja. Izgorelost je mogoče uspešno zdraviti. A je za trajno odpravljanje težav potrebna več letna psihoterapija. Nevroznanstvene raziskave namreč potrjujejo, da možgani potrebujejo najmanj štiri leta, da zgradijo dovolj novih povezav, da lahko dosežemo trajne spremembe v strukturi osebnosti.
17:55 50 knjig, ki so nas napisale: 57. št. Nove revije, ponovitev
  • V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Napisale pa so nas tudi revije - je bilo naključje ali predestinacija, da je bila prav 57. številka Nove revije usodna za Slovenstvo? Leta 1987 je bil zgodovinski trenutek zrel: Ronald Reagan v Berlinu pozove Mihaila Gorbačova, naj “zruši ta zid”, skupina intelektualcev okoli Nove revije pa se odloči zastaviti Prispevke za slovenski nacionalni program. Jugoslavija, katere del je bila tedaj tudi Slovenija, se je pogrezala v gospodarsko agonijo, v južnih republikah so vse bolj krepile zahteve po unitarizaciji in centralizaciji, in zato so se napredni slovenski intelektualci zavzeli za spoštovanje pravice do samoodločbe in do konstituiranja državnosti, njihova razmišljanja pa so ponudila programske smernice slovenske osamosvojitve. Kako so s tem za vedno spremenili način razumevanja vloge intelektualcev v družbi, nam je povedal pesnik in esejist Niko Grafenauer, tedanji glavni urednik Nove revije. S 57. številko pa ni prvič, da se Slovenci soočimo s številko 57 (in s književnimi revijami s pridahom disidentstva nasploh), saj je pred tem izhajala revija z imenom 57, o kateri je spregovoril pesnik Veno Taufer. Radi pa smo imeli tudi cigarete znamke Filter 57, pri čemer se sprašujemo, ali so imele tudi te narodnobudniško sporočilo?
18:05 Zmedi gre v Zakajzato: Gorjanov zobobol - risanka, premiera
  • Zakaj si moramo zobe umivati z zobno kremo in ne le z vodo? Kdo jih grizlja in kaj tako otožno zavija v gorah? Ima zobobol tudi Gorjan?
18:15 Frfra in Cufek: Olimpijske igre - risanka, ponovitev
  • Frfra in Cufek raziskujeta delovno mizo, ki kmalu postane prizorišče nenavadnih olimpijskih iger. Bo olimpijski prvak zelene ali rožnate barve?
18:20 Vem!, kviz, ponovitev
  • V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema
18:55 Vreme
  • Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
19:00 Dnevnik
  • Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
19:25 Slovenska kronika
  • Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
19:45 Šport
  • Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
19:55 Vreme
  • Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
20:05 Film tedna: Filmske zvezde ne umirajo v Liverpoolu, film
  • Film Stars Don't Die in Liverpool, 2017, biografski, 101 min, IMDb ocena: 6.7
  • Film, posnet po knjigi britanskega igralca Petra Turnerja, pripoveduje o njegovem razmerju z legendarno in ekscentrično hollywoodsko zvezdnico Glorio Grahame v zadnjih letih njenega življenja. Čutna usodna ženska se je v petdesetih pojavljala ob velikih imenih, kot so Humphrey Bogart, Robert Mitchum, Lana Turner in Kirk Douglas, leta 1952 pa je za nastop v Minnellijevem Mestu iluzij prejela oskarja za stransko žensko vlogo. Mladi Turner jo je spoznal leta 1978 v Liverpoolu, kjer je igralka, takrat že v poznih petdesetih, nastopala v manjših gledaliških produkcijah. FILMSKE ZVEZDE NE UMIRAJO V LIVERPOOLU / Režija: Paul McGuigan / Scenarij: Peter Turner in Matt Greenhalgh / Igrajo: Annette Bening, Jamie Bell, Kenneth Cranham, Julie Walters, Jodie McNee, Stephen Graham, Joanna Brookes, Pete Lee-Wilson, Jay Villiers, Marina Bye, Vanessa Redgrave, Frances Barber, Pandora Colin, Alexander Arnold, Gemma Oaten

več
Film tedna: Filmske zvezde ne umirajo v Liverpoolu, film
21:50 Kulturne miniature: Veliki semenj, ponovitev
  • Nekajminutne dokumentarne oddaje s skupnim naslovom Miniature so tudi v svoji drugi sezoni posvečene Ljubljani. Gre za deset zgodb iz bogate in zanimive zgodovine slovenske prestolnice. Zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o stavbah, dogodkih, navadah in ljudeh preteklega časa v Ljubljani. Miniatura: Veliki semenj pripoveduje o nekdaj živahnem in pestrem dogajanju na obrobju parka Tivoli.
21:55 Vreme
  • Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
22:00 Odmevi
  • Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
22:30 Kultura
  • Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
22:40 Šport
  • Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
22:45 Vreme
  • Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
22:50 Sveto in svet: Kako se rešiti iz pasti spletne pornografije, premiera
  • Spletna pornografija uničuje posameznike, partnerske odnose in družbo, posebej izpostavljeni so ji otroci in mladi. Kako se rešiti iz tega? V času, ko nas tehnološki razvoj prehiteva in naša življenja vedno bolj krojijo elektronske naprave in zlasti internet, zbujajo skrb podatki o tem, kako postajamo lahka tarča zasvojenosti z nečim tako lepim, kot je spolnost. Ponudba spletne pornografije je iz leta v leto večja, njena lahka dostopnost pa usodno vpliva na dojemanje spolnosti in odnosov med moškimi in ženskami. Uničujočim posledicam pornografije so še posebej izpostavljeni otroci in mladi. Tokratna oddaja prinaša pogovor o tem, kaj je zasvojenost s spletno pornografijo, kako se vanjo ujamemo in kako se je lahko tudi rešimo. Gostje v oddaji bodo: Mag. Nataša Lotrič, zakonska in družinska terapevtka, p. Tomažem Mikušem, ki se z zasvojenimi s pornografijo srečuje kot duhovnik in Benjaminom Tomažičem, soustanovitelj Inštituta Integrum, ki se posveča predvsem preventivi in širjenju pozitivnega sporočila o telesnosti in spolnosti.
23:50 Izgorelost: program za samouničenje, film
  • Če smo se kot otroci naučili kupovati ljubezen svojih staršev s pridnostjo, bomo tudi kot odrasli pri vseh ljudeh poskušali narediti vse, kar je v naši moči, da bi jim ustregli. Vzroki za izgorelost se namreč razvijejo v prvih letih življenja. V začetnih fazah se navzven ne prepozna kot motnja. Poznejši simptomi pa se prekrivajo s simptomi drugih duševnih motenj. Tudi zato strokovnjaki še danes nimajo jasne in natančne definicije izgorelosti. Strinjajo pa se, da gre za stanje telesne, čustvene in mentalne izčrpanosti, ki se pojavi kot posledica sovplivanja osebnostnih in okoljskih dejavnikov. Raziskave kažejo, da približno tretjina ljudi v sebi nosi močno izraženo vsaj eno od štirih osebnostnih lastnosti, ki vodijo v izgorelost. Za to so ti ljudje čustveno ranljivejši za stres. Težje postavljajo in varujejo svoje meje in sebe vrednotijo po dosežkih. T. i. kandidat za izgorelost je tisti, ki je preobčutljiv za kritiko. Enako ogrožen je tisti, ki ne zmore reči ne in je nezmožen sprejeti zavrnitev, ker ga je strah, da bo izgubil ljudi, če ne bo izpolnil njihovih pričakovanj. Izgorelost ogroža tudi tiste, ki prevzemajo nase vso odgovornost, celo za stvari, na katere objektivno nimajo nikakršnega vpliva. Taki ljudje se tudi pred medosebnimi odnosi, v katerih se ne znajdejo najbolje, umikajo v pretirano delo. V procesu izgorevanja posamezniki kljub bolezni pogosto vztrajajo na delovnem mestu. Svetovna zdravstvena organizacija že opozarja, da postaja izgorelost ena od glavnih poklicnih bolezni 21. stoletja. Izgorelost je mogoče uspešno zdraviti. A je za trajno odpravljanje težav potrebna več letna psihoterapija. Nevroznanstvene raziskave namreč potrjujejo, da možgani potrebujejo najmanj štiri leta, da zgradijo dovolj novih povezav, da lahko dosežemo trajne spremembe v strukturi osebnosti.