TV spored TV SLO 2


17. september 2019 - 23. september 2019
06:00 Napovedujemo
  • 0
06:05 Videotrak, ponovitev
  • Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
07:00 Najboljše jutro
  • Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro in jih povežemo v 120-minutni tedenski izbor. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
09:15 Pričevalci: Erika Fürst, 1. del
  • Pretresljivo pričevanje Erike Fürst se dotika enega najtemnejših obdobij človeške zgodovine. Naša tokratna pričevalka je kot deklica preživela nacionalsocialistično koncentracijsko taborišče Auschwitz. Je zadnja slovenska Judinja, ki nam še lahko razkrije spomine na strahote uničevalnega taborišča ter zdravnika Mengeleja in njegove poskuse na taboriščnikih. V prvem delu pričevanja se Erika spominja srečnega otroštva v Murski Soboti. Doma so bili deležni stroge vzgoje, redno so molili in vsak teden obiskovali sinagogo. To je bila judovska molilnica, ki jo je slovenska komunistična oblast po vojni dala porušiti. Zanimiv je pričevalkin spomin na predvojno obdobje, ko so se judovski otroci in njihovi starši brez predsodkov družili s katoličani in protestanti. »V stari Jugoslaviji smo se družili s kristjani, tako starši kot midve s sestro, absolutno. Že po tem se je videlo, da je odnos med nami enak, zato ker sta se naš rabin, evangeličanski duhovnik in katoliški, ob nedeljah vedno skupaj sprehajali po našem korzu. Imeli so korzo, mladi so šli od evangeličanske cerkve do gradu, mi starejši otroci smo se pa sprehajali po Slovenski ulici ... in oni trije so se tudi sprehajali.« Vojna je vse obrnila na glavo. Po napadu na Jugoslavijo so Mursko Soboto najprej zasedli Nemci, že prvi dan so odpeljali rabina, zastražili so judovske trgovine, vendar so marsikateri lahko vanje udirali in kradli. 26. aprila 1944 je nastopil za družino Fürst in celotno judovsko skupnost v Prekmurju usoden dan. Erika je bila stara 13 let, ko so na vrata potrkali orožniki. Na hitro so morali spakirati, vzeli so lahko samo najnujnejše. Vse judovske družine so zbrali v sinagogi, kjer so jih prevzeli nacisti z lajajočimi psi in jih prek Čakovca in Madžarske transportirali v Auschwitz. Še prej so očeta ločili od preostale družine: »Takrat sem nazadnje videla svojega očeta, jokali smo, mahali skozi okno. Žal, to mi je najtežji dan v življenju, ker sem imela očeta zelo rada.« Mamo, hčerki in sorodnike so z živinskimi vagoni odpeljali v zloglasno koncentracijsko taborišče, kje so jih ob silnem vpitju spravili z vagonov. Tam je stal tudi nacistični zdravnik Mengele, ki je izbiral žrtve za svoje poskuse. Večino so odgnali takoj v smrt, Erika s sestro in mama pa so po sreči pristale na prisilnem delu. Eriki Fürst so se različni dogodki živo vtisnili v spomin in o njih v pričevanju podrobno pripoveduje. Mama in sestra sta hudo zboleli, a ju je pozdravila nemška zdravnica, ki je bila v taborišču politična interniranka. Kot mlado dekle se je Erika znala prilagoditi razmeram in iskati rešitve, da so vse tri skoraj čudežno preživele zloglasni Auschwitz. Januarja 1944, ko so se taborišču približevali Sovjeti, so jih nacisti, tiste, ki so lahko hodili, začeli seliti na zahod. Tudi Erika je šla skozi vrata z napisom Arbeit macht frei, bolna mama in sestra pa sta ostali v taborišču. »Mama je čez noč osivela, jaz pa sem čez noč odrasla, verjamete?« sklene svoje izjemno pričevanje v prvem delu poslednja slovenska Judinja, ki je preživela holokavst – Erika Fürst.
11:00 Gospa, ki z oblačenjem slači, portret kostumografke Alenke Bartl
  • Kostumografija kot stroka v slovenskem gledališču in filmu nima dolge tradicije. Do prve svetovne vojne so morali igralci in igralke za kostume tudi po pogodbi skrbeti sami. Zato so bili nekateri vešči šivanja (Avgusta Danilova), kostume so sami kupovali ali si jih izposojali. Po prvi vojni so igralci in režiserji v svoj učni program uvrščali tudi vedo o kostumu, vendar so bile te« šole«, četudi jih je organiziralo Udruženje gledaliških igralcev, bolj praktični tečaji kot poglobljen študij. V gledaliških listih, ki jih hrani SLOVENSKI GLEDALIŠKI MUZEJ V LJUBLJANI iz let po prvi vojni se ščasoma pojavijo zapisi, da so bili novi kostumi izdelani v gledališki krojačnici pod vodstvom Waldsteinove, Remškarja in Polakove. Avtorji kostumov so omenjeni redko. Najprej ruski emigranti: Sadikov,scenograf Uljaniščev, pri baletnih postavitvah slikarji Vavpotič,France Kralj in arhitekt Rado Kregar. Med drugo svetovno vojno je kar nekaj kostumografij zasnovala Jela Vilfan, slikarka, danes pozabljena Kačerjeva in pred odhodom v partizane tudi slikarka Alenka Gerlovičeva. Toliko na kratko o zgodovini, da bolj nazorno predstavimo vstop portretiranke- »GOSPE,KI Z OBLAČENJEM SLAČI«, kostumografke ALENKE BARTL v povojni prostor slovenskega gledališča in filma. V Ljubljano je prišla kot diplomantka beograjske Akademije za uporabno umetnost- smer kostumografija in se delovno pridružila takrat v SNG Ljubljana zaposleni kostumografki MIJI JARČEVI.Prvo kostumografijo v slovenskem gledališču je izpeljala z režiserjem –profesorjem MIRKOM MAHNIČEM, ki se tega sodelovanja kljub svoji visoki starosti še vedno dobro spomni. Sledilo je sodelovanje z režiserjem Františkom Čapom pri filmu GREH in potem na stotine predstav po vseh gledališčih v Sloveniji in mnogih v takratni Jugoslaviji, v Operi in baletu, na TV in v filmskih ekipah, več kot pol stoletja. Alenka Bartl je sčasoma postala najbolj cenjena kostumografka v slovenskem in tudi širše jugoslovanskem prostoru. Pogosto nagrajevana – od Sterijevih in Borštnikovih nagrad, do velike Prešernove in mnogih zlatih aren za dosežke na filmu, je sodelovala tudi na velikih preglednih razstavah kostumografije po svetu-od Dunaja, Prage , Šanghaja do Tokia. Gospa je vmes poučevala na Šoli za oblikovanje v Ljubljani, postavila temelje za ustanovitev katedre za kostumografijo za visokošolski študij v Sloveniji in postala prva profesorica kostumografije na AGRFT. V svojem opusu hrani več kot 5000 originalnih skic za kostume, podpisala je več kot 500 kostumografij in na desetine filmov in TV del. Med slednjimi najbolj izstopa sodelovanje z režiserjem Matjažem Klopčičem, ob katerem je zasnovala kostume za filme STRAH, ISKANJA, DEDIŠČINA, VDOVSTVO KAROLINE ŽAŠLER, NORI MALAR, serijo DEKAMERON in mnoge druge.
12:10 Na lepše
  • V novi sezoni oddaje Na lepše se bomo osredotočali na zgodbe in kraje, ki se dotikajo preusmerjanja turističnih tokov in so izven klasičnih turističnih poti. Mednarodni turizem namreč eksponentno raste. Digitalizacija in hiperpovezljivost pa sta v zadnjem desetletju močno spremenili turistično industrijo, naše potovalne navade in tudi koncept promocije destinacij. Več o tem pa v reportaži iz Blejskega strateškega foruma. V luči preusemeritve turističnih tokov smo obiskali odmaknjeno in pozabljeno Zakojško grapo, ki predstavlja veliko skrivnost Cerkljanske in se hkrati odpira kot nov turistični produkt. Glede na aktualno dogajanje smo pripravili zgodbo iz destinacije Podčetrtek, ki je letošnja prejemnica prestižnega priznanja EDEN za evropsko destinacijo odličnosti. Projekt spodbuja razvoj trajnostnega turizma v Evropi. Vsaki dve leti nagrajuje in promovira manjše in manj poznane destinacije, ki jih odlikujejo bogata, lokalna in avtentična ponudba. Letošnja vodilna tema izbora je bila turizem dobrega počutja. Za konec pa vas čaka še reportaža o dogodku Masterclass Rebula, ki je v Goriška Brda privabil največje vinske strokovnjake in hkrati na enem mestu združil pridelovalce rebule iz obeh strani meje. S tem dogodkom so briški vinarji rebulo še močneje pozicionirali na police vinotek, na vinske karte restavracij, Slovenijo pa na turistični zemljevid resnih vinskih destinacij.
12:50 Otroški pevski zbor RTVS, Anka Jazbec in Ansambel Janeza Dovča
  • Nastop Otroškega zbora RTV Slovenija v Slovenski filharmoniji. Pod vodstvom zborovodkinje Anke Jazbec je zbor pripravil prvo izvedbo cikla slovenskih ljudskih pesmi v priredbi Janeza Dovča. Program so predstavili ob spremljavi zanimivega inštrumentarija glasbenikov Janeza Dovča, Boštjana Gombača in Gorana Krmaca. Cikel je ponudil pisan izbor ljudskih pesmi, ki izvirajo iz različnih slovenskih pokrajin, od Porabja, preko Dolenjske, Rezije, Koroške, Štajerske, Primorske, Gorenjske do Belokranjske.
13:25 Slavnostni koncert ob 70-letnici Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel Ajdovšči...
  • Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina sestavljajo pevci amaterji iz Vipavske doline, ki s ponosom negujejo zapuščino vseh pevcev, ki so se zvrstili v zboru v teh 70 letih. Kot so se v vseh teh letih menjavali številne generacije pevcev in dirigenti, se je tudi širil repertoar pesmi. Tako zbor danes ne prepeva le partizanskih, slovenskih narodnih in umetnih pesmi, ampak posega tudi po zahtevnejši domači in tuji zborovski literaturi. Nešteto vaj, koncertov in skoraj praviloma najvišjih uvrstitev na tekmovanjih pevskih zborov doma in v tujini je zgodovina, na katero je zbor upravičeno ponosen. Slavnostni koncert je zbor priredil v ajdovski dvorani ŠC Police, na njem pa je najprej predstavil novo kantato z naslovom Primorska, ki jo je ustvaril skladatelj Andreja Misson na besedilo Primoža Krečiča prav na pobudo zbora in njegovega dirigenta Matjaža Ščeka. Z zborom sta pri izvedbi kantate nastopila solista Ana Kodelja in Martin Gregorc ter Orkester NOVA filharmonija. V drugem delu koncerta je zbor predstavil izbor slovenskih skladb za moški zbor: Bori, Tam, kjer pisana so polja, Sedem si rož, Začetek konca, Koleda, Zdravica, Ob Kolpi in Vstajenje Primorske. Voditelj prireditve Peter Avbar, posnetek je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Tomaž Švigelj.
15:10 Proslava ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini - prenos iz Ajdovščine
  • »Iz novih sanj se rodi nov svet, kjer za dobro ljudi se meja ne gradi«, to je slogan letošnje proslave ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini. Organizatorji, občina Ajdovščina in tamkajšnje domoljubne in veteranske organizacije, so scenarij in režijo zaupali domačinu Petru Avbarju, ki je vsebinsko zasnovo za prireditev črpal iz pesmi Calvi zasedbe Siddharta. Na prizorišču, ajdovskem grajskem obzidju, se bodo prepletali glasba, ples in beseda, oživele bodo osebne zgodbe, spomini na povojno obdobje, na meje, ki vselej zarežejo v usode ljudi. Program bo oblikovalo 150 prostovoljcev, na odru bomo spremljali pevce zbora Srečko Kosovel, Policijski orkester, glasbeno zasedbo Balkan Boys s tolkalisti, Vokalno skupino Galina, ADC Plesni center, KUD Javorov hudič in učenke ter učence Osnovne šole Danila Lokarja iz Ajdovščine. Med povabljenimi na prireditev sta tudi predsednika države in vlade, Borut Pahor in Marjan Šarec. Proslavo si lahko ogledate tudi v neposrednem prenosu na televiziji Slovenija, zanj bo poskrbela ekipa Regionalnega RTV centra Koper – Capodistria.
16:45 Pesem o svobodi, koncert partizanskih pesmi v Rižarni
  • Koncert partizanskih pesmi, ki ga je v Rižarni, na predvečer 25. aprila, ko je tam zazvenela Pesem o svobodi, posnel Deželni sedež RAI za Furlanijo Julijsko Krajino – Slovenski program. Pod pokroviteljstvom ZSKD in v sodelovanju z direktorjem muzeja Rižarne Mauriziom Lorberjem so nastopili MePZ Fran Venturini od Domja pod vodstvom Cinzie Sancin, MePZ Lipa iz Bazovice pod vodstvom Tamare Ražem Locatelli, gHost Orchestra Glasbenega društva InMusic iz Sežane, ki ga vodi Mikela Uršič, kitarist Igor Starc in tolkalci Matija Tavčar, Rene Popovič in Tim Lindič. Program je povezovala Loredana Gec.
17:30 Filmoljubje, film
  • Kultni slovenski film Na svoji zemlji je v letu 2018 obeleževal 70-letnico nastanka. Prebivalci Baške grape – »živega spomenika filma« - krajev, kjer je bila posneta večina filma in so v teh desetletjih spomine na snemanje spremenili v materializirano dediščino (spomenik filmu, spominska soba, tematska pot), se zavedajo, da v goste vabijo zadnje žive pričevalce pionirskega filma. Projekt Filmoljubje je rastel z željo osrednjega avtorja Slavka Hrena, da bi osvetlil turbulentni čas in razmere po koncu 2. svetovne vojne, ko je dozorela ideja, da bi Slovenci posneli svoj prvi celovečerni igrani film.
19:20 Videotrak
  • Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
20:05 Baletni plesalec, Sergej Polunin, film
  • Dancer, 2016, dokumentarni, 81 min, IMDb ocena: 7.9
  • Ikona, genij, upornik. Baletnega plesalca Sergeja Polunina imenujejo novi Rudolf Nurejev. Obdarjen z neverjetno močjo in privlačnostjo, je osvojil plesno baletni svet in postal najmlajši prvi plesalec Kraljevega baleta.Pri 25-ih letih, na višku svojega uspeha, se je umaknil iz sveta slave, skoraj na rob samouničenja, njegov talent mu je postajal bolj v breme kot darilo. Postane urbani upornik in spreminja pojem baleta kot ga poznamo. Vendar virtuoznost spremlja visoka cena. Kako lahko ostajaš ti, ko si najbolj »vroča lastnina« baletnega sveta? Režiser tega v svetu zelo uspešnega filma je Steven Cantor.

več
Baletni plesalec, Sergej Polunin, film
21:35 Papež Frančišek pri Pedru Opeki - posnetek z Madagaskarja
  • Osrednji dogodek papeževega potovanja v Vzhodni Afriki je bil obisk Akamasoe na Madagaskarju. Mesto Akamasoa, kar s slovenščini pomeni dobri prijatelji, je začel ob pogledu na otroke, ki živijo na smetišču Antananariva, leta 1989 graditi argentinski Slovenec Peter Opeka. Revščina tu na rdečem otoku, bogatem s fauno in floro, presega razum. Z delom v kamnolomu, izdelovanjem opeke, gradnjo, tesarstvom in kmetijstvom omogoča danes Opeka dostojno življenje 23000 ljudem, 14000 otrokom pa s šolanjem svetlo prihodnost. Papež Frančišek je z veseljem obiskal svojega rojaka in študenta, ki odpira vrata Cerkve za najbolj uboge, kar je glavna smernica njegovega pontifikata. Papeža je v nedeljo 8. septembra pozdravilo 8000 mladih, srečal pa se je tudi z delavci v kamnolomu in v tesarski delavnici.
23:05 Zvezdana: Modrost volkov, ponovitev
  • Zvezdanina gostja je Eli H. Radinger, ki je bila nekoč odvetnica, po prvem srečanju z volkovi, pa jo je premagala ljubezen do teh modrih živali. Zdaj je Eli mednarodno priznana poznavalka volkov, večino odraslega življenja je preživljala v ameriškem narodnem parku Yellowstone in opazovala divje volkove. Zvezdani pripoveduje napete zgodbe o vrednotah volkov, kot so družinski čut, potrpežljivost in zaupanje…
23:50 Tabu - zgodba za jutri, glasbeno-dokumentarni film, premiera
  • Prihaja dolgo pričakovani glasbeni celovečerni dokumentarec ”TABU - ZGODBA ZA JUTRI”. Kaj je najhuje, kar se lahko zgodi glasbeni skupini, ki po letih truda, vztrajnosti in unikatne ustvarjalnosti končno uživa v aplavzih zveste publike in polnih dvoranah? To je vprašanje, ki si ga v prihajajočim dokumentarcu o legendarni slovenski glasbeni skupini ”TABU”, zastavlja režiser Rudi Uran (avtor glasbenih dokumentarcev o Zoranu Predinu in Živih legendah, Buldožerih, Vladi Divljanu, Mi2). Film je nastajal več kot leto dni in ponuja iskren vpogled v ozadja vzponov in padcev, ki so zaznamovali njihovo 20-letno kariero. Razkriva tiste zgodbe, zaradi katerih so nastali njihovi največji hiti in teh je res veliko. Ponuja doživetje na koncertih, zaodrja in snemanju videospota. Poseben pogled v njihovo glasbeno ustvarjanje dodajo različni gostje iz glasbenega sveta, ki s svojimi pogledi in razmišljanji umestijo Tabuje na vidno mesto slovenske glasbene scene. Člani benda brez zavor spregovorijo o prelomnih trenutkih, ki so vplivali na njihove osebne odnose in na njihov glasbeni razvoj. Dokumentarec išče ozadja in vzroke za odhoda, ki sta skupino Tabu skoraj pripelja na rob.In redki so bendi, ki takšne in podobno krize preživijo, se poberejo in nadaljujejo z ustvarjanjem. V filmu so nastopili; Eva Beus, Nina Vodopivec, Tina Marinšek, Aleš Beriša, Iztok Melanšek, Primož Štorman, Tomaž Trop, Sandi Trojner, Marjan Pader, Andrej Karoli, Tone Kregar, Peter Bratuša, Marko Vezovišek in drugi.