Človek iz marmorja

Slovenski opis filma:

Czlowiek z marmuru Poljski film, 1977 Režija: Andrzej Wajda Scenarij: Aleksander Scibor-Rylski Igrajo: Krystyna Janda, Jerzy Radziwilowicz, Tadeusz Lomnicki Leta 1976 mlada filmska režiserka Agnieszka (Krystyna Janda) dokončuje diplomski film, portret Birkuta (Jerzy Radziwilowicz), zidarja, iz katerega je komunistična partija v času stalinizma ustvarila proletarskega junaka, ki naj bi služil kot vzor vseh delavcev. Agnieszko zanima, zakaj je Birkut, po katerem so po vsej Poljski oblikovali socrealistične skulpture, nenadoma izginil. Zato posname film, v katerem prikaže skrito plat Birkutove zgodbe, vanj pa zmontira intervjuje s sorodniki in prijatelji ter cenzurirane posnetke. V Wajdovem filmu vidimo Agnieszkin film, ki razkrije tragično zgodbo delavca, ki je verjel v ideje revolucije in prav v njihovem imenu propadel. Njena montažerka poskuša sabotirati Agnieszkin film. Wajda, ki velja za največjega poljskega filmskega avtorja, saj se je v nasprotju s Polanskim ali Skolimowskim vztrajno v filmih vedno ukvarjal s poljsko problematiko, v Marmornem človeku v idealnem trenutku vzpona Solidarnosti in nezadovoljstva s plodovi revolucije obravnava tedaj pereče probleme represije, cenzure in filmske prakse. V te namene premeša dokumentarnost in fikcijo in za edinstveni učinek poskrbi s pripovedno strategijo »filmov v filmu«. Na najbolj evidentni ravni je Wajdov film politični protest zoper propagandne strategije, ki so bile značilne za stalinistično prakso. Gre za enega najpomembnejših filmov v zgodovini poljske kinematografije. Čez en teden bo na sporedu nadaljevanje Mož iz železa (1981). Nagrada FIPRESCI

Originalni opis filma:

In 1976, a young woman in Krakow is making her diploma film, looking behind the scenes at the life of a 1950s bricklayer, Birkut, who was briefly a proletariat hero, at how that heroism was created, and what became of him. She gets hold of outtakes and censored footage and interviews the man's friends, ex-wife, and the filmmaker who made him a hero. A portrait of Birkut emerges: he believed in the workers' revolution, in building housing for all, and his very virtues were his undoing. Her hard-driving style and the content of the film unnerve her supervisor, who kills the project with the excuse she's over budget. Is there any way she can push the film to completion?