Seznam programov

TV spored TV SLO 1

26. april 2024 - 2. maj 2024

že predvajano
    • V zadnji četrtfinalni oddaji poskrbimo z naš planet, Rok pripravi glasbeno presenečenje, za napeto vzdušje vse do konca pa so zadolženi Anika, Jernej in Klara iz OŠ Dobje (rumeni) ter Matija, Jan in Luka iz OŠ Šmarjeta (vijolični). Med vprašanji obdelujejo polja, spoznavajo zastave, otoške države, vlečejo za konjski rep in najdejo vsiljivca. V labirintu ekspresno hitro dobijo posojilo in poskrbijo za proračun, v eksperimentu pa povzročijo hrup. Za koga je odločilno zadnje vprašanje in kdo hitreje prelaga lončke, Eva, Mihael in Nina iz OŠ Žiri ali Rok, Leja in Vid iz OŠ Stranje, odkrijete v Malih sivih celicah. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
    • Infodrom je informativna oddaja za mlade. Vsak petek ob 15. uri in 50 minut se ozre po iztekajočem se tednu in gledalcem predstavi najpomembnejše dogodke in zanimive vrstnike ter pojasni izbrane pojme s področja politike, družbe, narave in tehnologije. Voditelji oddaje so Katja Špoljar, Klara Eva Kukovičič in Maks Dakskobler.
    • Kri bo tema nove epizode Osvežilne fronte. Brez krvi ne moremo živeti, a je včasih misel nanjo tudi malo neprijetna. Voditelj Rok je na terenu ugotavljal, kako poteka krvodajalstvo, v Epskem filmu so se lotili forenzičnih serij, pestro bo tudi pri družini Novak, maskerka Katja pa bo pokazala, kako narediti rano. In tudi vampirji ne bodo manjkali v tokratni epizodi.
  • 11:10 TV-izložba +
    • 0
    • Ljudje po svetu zavržemo 1,3 milijarde ton hrane na leto, kar je več kot 30 odstotkov vse hrane. V Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana zbirajo biološke odpadke iz gospodinjstev in vrtne biološke odpadke iz 21 okoliških občin. Iz 30.000 ton bioloških odpadkov na leto pridobijo 2700 ton komposta in povprečno 3 milijone m3 bioplina. Odpadno hrano bi lahko izkoristili tudi za insektno biokonverzijo. S to tehnologijo organske odpadke uporabimo za krmo žuželk, te pa za živalsko krmo ali gnojilo. Za proizvodnjo enake količine beljakovin potrebujejo črički šestkrat manj krme kot govedo, štirikrat manj kot ovce in dvakrat manj kot prašiči in piščanci. V prihodnosti bi lahko žuželke, krmljene z odpadno hrano, uporabili tudi v prehrani ljudi. Užitnih naj bi bilo več kot 2000 žuželk, za insektno biokonverzijo pa bi trenutno lahko uporabili le nekaj od teh, ki so varne – ne prenašajo bolezni in niso invazivne.
  • 12:00 TV-izložba +
    • 0
    • Za akademskega slikarja Mateja Metlikoviča je atelje sveti prostor in hkrati vrt življenja, kjer že več kot trideset let seje semena žuboreče ustvarjalnosti. To je svet, kjer se zemeljske barve povezujejo z nebom, z motivi ptic, angelov, s simboli presežnega.
    • Klarinetist makedonskega rodu Goran Bojčevski že vrsto let živi v Celju. Po končani akademiji za glasbo v Ljubljani je magistrski študij opravil na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, na kateri so odkrili tudi njegovo skladateljsko žilico. Nastopa z največjimi zvezdniki, kot sta Gibonni in Vlatko Stefanovski, v studiu nam je ob spremljavi kitarista Matica Dolenca zaigral makedonsko ljudsko pesem Jovano, Jovanke. V Rimskih toplicah smo med pripravami na razstavo ujeli svetovno znanega hrvaškega umetniškega fotografa in kiparja Stephana Lupina.
  • 12:55 Vreme +
    • Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
  • 13:00 Prvi dnevnik +
    • V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
  • 13:15 Šport +
    • V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
    • Z raznoliko druščino pasem psov smo se družili na razstavi psov v Mariboru. Predstavljamo miniaturne avstralske ovčarje. Prelistali smo knjigo »Narava ve«, ki jo je v sodelovanju z založbo Jasa izdal pisatelj in velik ljubitelj živali, Tone Partljič. Z njo želi pri otrocih spodbuditi ljubezen do živali in narave. Svetujemo, kaj moramo spomladi urediti okoli in v vrtnem ribniku, da bo bivanje zdravo in prijetno za ribe. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
    • Prihodnjič o podjetju Feroda iz Celja, kjer je pred skoraj 40 leti vizionarsko zgodbo začel Drago Pavčnik. Mojster Pavel Skaza pa nam je odprl vrata v svet izdelovanja godal. Prve violine je v zameno za les razdelil kmetom.
  • 14:20 TV-izložba +
    • 0
    • 1. sezona, 2. del
    • "Je gospod Antoine Francois Blisk kupil samo zato, da bi se znebil svoje nadležne ljubice…?" (Veronika) in "Kje so pisci z močno karizmo?"(Marta) Martina nova ideja je, da morajo Bliskovi novinarji sevati karizmo in poudarjati svojo osebnost (predvsem skozi blagovne znamke). To užali Mitjo, ki predstavlja segment opešanih seniorjev, prizadene Vilija, ki mu Marta zaupa gay populacijo; Monika, ki je že malce ljubosumna zaradi Nejca, dobi na skrb adrenalinsko populacijo.... Skupaj sklenejo, da je treba šefinjo odstraniti - kompromitirati, pokazati njeno neustreznost in razkriti njeno pravo preteklost nočne ptice s Pigalla... Prva poteza se naredi kar sama: v obliki "posrečene" Nejčeve fotografije za Martin jumbo plakat! Šok efekt je popoln.
  • 15:10 TV-izložba +
    • 0
    • Dolgotrajna oskrba je namenjena ljudem, ki v daljšem obdobju ali za stalno potrebujejo pomoč druge osebe pri opravljanju osnovnih in podpornih opravil. Zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša štiri temeljne pravice: pravico do oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu, dolgotrajno oskrbo v instituciji in denarni prejemek, obenem pa še dodatni pravici: e-oskrbo in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Več o uveljavljanju dolgotrajne oskrbe, upravičencih, komisijah in izzivih boste izvedeli v tokratni oddaji.
  • 15:40 TV-izložba +
    • 0
    • V tokratni oddaji bomo osvetlili praznovanje stoletnice tržaške univerze, ki je podelila častni doktorat italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Borutu Pahorju za njun doprinos na poti sprave med sosednjima narodoma. V Šmihelu na avstrijskem Koroškem so Slovenci društveno organizirani že skoraj 120 let. Gimnazija Mihaly Vörösmarty v Monoštru je edina gimnazija v Porabju, ki jo obiskujejo tudi porabski Slovenci. na avstrijskem Štajerskem so bile v zgodovinskih listinah prvič omenjene leta 1250.
    • Ajdo v Sloveniji pridelujejo že več generacij. Najbolj uspeva v Prekmurju, na rodovitnem nižavju vzdolž reke Mure. Ajda v zrnu ali zmleta v moko je pomembna sestavina v lokalni kuhinji. Daniela in Boštjan Gjergjek organsko pridelujeta ajdo, odkar sta pred petimi leti prevzela kmetijo Danielinih staršev. Poleg jedi z ajdo rada pripravljata tudi krepak bograč in okusno prekmursko gibanico. ZU TISCH / 2020 / Nemčija / Avtorica: Mirjana Momirović
  • 16:55 Vreme +
    • Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
    • V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
  • 17:05 Šport +
    • Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
    • Brini in Binki se ne ljubi pospraviti igralnice, pa zadolžita robota očija, da jo bo pospravil namesto njiju. Oči robot se zavzeto loti dela, a Brininim domislicam ni konca, robot se pokvari, in vsi načrti se izjalovijo.
    • Skorajda vse, kar nas obkroža in kar o tem vemo, je dosežek znanstvenih raziskav. A čeprav nismo raziskovalci, lahko to še vedno postanemo! Opazovanje vremena, narave, voda, rastlin in živali okoli sebe je le nekaj dejavnosti, ki jih spodbuja občanska znanost. O njenem pomenu, ciljih in vlogi bo v studiu spregovoril dr. Uroš Kunaver. Kako tudi Agencija RS za okolje s pomočjo prostovoljcev pridobiva številne pomembne podatke in kako velik je prispevek prostovoljcev pri tem, nam bo pojasnila seizmologinja Anita Jerše Sharma. Na Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije pa že od leta 1979 k opazovanju ptic spodbujajo vse njihove bolj in manj izkušene ljubitelje. V tretjem tednu januarja smo se tako pridružili projektu Ptice okoli nas, ki ne zahteva posebnega znanja, a daje veliko veselja. Obiskali smo tudi fenološke opazovalce, ki na fenoloških postajah po Sloveniji budno spremljajo rast in razvoj različnih rastlin. Dr. Maja Zagmajster pa nam bo pojasnila, kako jim prostovoljci jamarji pomagajo tudi pri preučevanju podzemne favne. Jamarji iz novomeškega jamarskega društva so namreč odkrili novo, še nevpisano živalsko vrsto – jamsko pijavko. Kot vidite, je priložnosti, da bi tudi vi postali občanski znanstvenik, res veliko!
    • Slovenska arhitekturna dediščina je globoko zakoreninjena v lesu in ni lepšega, kot mlade generacije, ki prepoznajo njeno vrednost ter njeno sporočilnost ohranijo za naslednje rodove. Prekrasen primer tega je nekdanji skedenj in zdaj Hiša za pet svobodnih duhov, navdihujoč projekt v vasici Zgornje Gorje pri Bledu. V hiši iz 70-tih let si je mlada arhitektka uredila udoben dom, pol topline lesa in stiliziranih vzorcev iz narave. Hkrati je to dokaz, kako neizčrpen oblikovalski navdih ter univerzalen spremljevalec našega bivalnega okolja je lahko les. Vrtovi, na katerih gojimo zelenjavo in zelišča, so le redko urejeni tako, da bi bili tudi privlačni na pogled. A najdejo se izjeme in enega takih vrtov smo imeli priložnost obiskati minulo poletje.
  • 18:55 Vreme +
    • Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
  • 18:57 Dnevnik +
    • Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
    • Hrup kmetijskih strojev, oglašanje živali in neprijetne vonjave velikokrat zmotijo sosede kmetov, predvsem prišleke iz mest. V Franciji so večkrat zanetili vroče spore. Oglašanje petelina Mauricea je na primer sosede tako motilo, da so njegovo lastnico z otočka Oleron na zahodu Francije tožili na sodišču. Zdaj so francoski poslanci temu naredili konec. Sprejeli so tako imenovani petelinji zakon, ki določa, da se meščani ne morejo več pritožiti zaradi kikirikanja petelinov, mukanja krav in podobnega. Bi takšen zakon potrebovali tudi v Sloveniji?
  • 19:25 Utrip +
    • UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
  • 19:45 Šport +
    • Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
  • 19:55 Vreme +
    • Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
    • Ne bom več luzerka je filmska pripoved o generaciji, ki se le stežka prebija v svet odraslih in išče izhode iz svoje neprostovoljne podaljšane mladosti, zaznamovane z odvisnostjo od staršev in brezperspektivnostjo domačega okolja. Glavni lik filma, devetindvajsetletna Špela, je diplomirala iz umetnostne zgodovine, kar pomeni, da še nikoli ni imela redne službe. Za razliko od njenih najboljših prijateljic, ki sta se pred leti odselili iz Slovenije in se ne nameravata vrniti, Špela trmasto vztraja, da bo ostala v Ljubljani. Ko delo v tujini dobi tudi njen dolgoletni fant, Špela ostane brez stanovanja, službe in družbe. Preseli se k staršem in babici, ki zdaj živi v Špelini otroški sobi. Toda želi se osamosvojiti in odrasti, namesto da bi še naprej podaljševala svojo že tako ali tako deset let predolgo adolescenco. Scenarij in režija: Urša Menart V glavnih vlogah: Eva Jesenovec, Živa Selan, Branko Završan, Jurij Drevenšek, Aljaž Jovanović in drugi
    • Praznične dni na Televiziji Slovenija obeležujemo s ciklom slovenskih filmov. Kakšni so trendi, problemi in uspehi slovenskih filmark in filmarjev, v pogovorui z Žigo Brdnikom, filmskim kritikom, ki se v svojem delu posveča slovenski filmski politiki.
  • 21:45 Vreme +
    • Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
  • 21:50 Poročila +
    • V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
  • 22:00 Šport +
    • Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
    • Bella Ciao - Per la libertà, 2022, dokumentarni, 93 min, IMDb
    • Priljubljeni italijanski napev Bella ciao se je razširil s protifašističnim odporniškim gibanjem tik pred Mussolinijevim padcem in še vedno velja za pesem upora proti avtoritarnim režimom po svetu. Prevedena je v več kot 40 jezikov. Od kod pa v resnici izvira? Režiserka Giulia Giapponesi v dokumentarnem filmu raziskuje, ali so jo res napisali italijanski partizani. Raziskovalce napeva so sledi pripeljale vse do judovskega klezmerja in normansko- francoskega napeva iz leta 1530. Pesem pa ne glede na izvor prepevajo povsod, kjer se bojujejo proti krivicam. Postala je stalna spremljevalka človeštva v boju za svobodo. / Italija / 2022 / Režija: Giulia Giapponesi
    več
    Bella ciao, film
    • Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.