Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Vesela druščina v radijskem studiu: mali Bor in velikanski bombon, mali Medo in velikanski Klemen. Pridružimo se ji in skupaj preberimo Čebelico. Ali se bosta Klemen in Borček uspela upreti slastnemu bombonu? In ali bo Mali medo našel izgubljeno dudo? Pomagajmo mu jo poiskati!
Polonca Kovač, Mali medo
Bere in pripoveduje: Klemen Janežič
Ava, Riko in Teo v džungli srečajo kameleona, s katerim se dogajajo nenavadne reči: ko spremeni barvo, tudi na lepem izgine ali se znova pojavi. Zaradi tega je zelo nesrečen, saj nima prijateljev. Mu bodo Ava, Riko in Teo znali pomagati?
Kače in opica meditirajo. Potem pa se ena od kač zavozla. Ko ji druga pomaga, se zavozla še ona. Enako se zgodi še s tretjo, četrto, peto in šesto kačo. Jim bo opica lahko pomagala?
Nihče ne verjame Robertini pripovedi, da se po hribih klati severni medved. Ko izgine Ivanova ovca, vaščani za to okrivijo Belo. Izjema sta le Sebastijan, ki je našel sledi medvedjih šap, in Roberta. Skupaj napneta vse sile, da bi vaščane prepričala o severnem medvedu in Belo oprala krivde.
Lesko misli, da ga druge živali v gozdu ne cenijo dovolj. Vedno je Skavtek tisti, ki se loti neverjetnih podvigov in žanje priznanja drugih otrok. Lesko je prizadet, zato se odloči, da bo naredil nekaj neverjetnega – strašilu bo ukradel klobuk, da go bodo končno imeli za junaka.
Maruša in Ronja imata težave pri prečkanju najbolj prometne ceste v mestu. Pogumni Pepe jima bo pomagal, da bosta to storili varno. Ob tem pa bo čas tudi za zabavo in ples! Pridruži se nam pri najbolj nenavadnem prečkanju ceste!
Anka bi rada naredila fotografijo, ki bi bila najlepša. Med pripravami na fotografiranje malce preveč okrasi sebe in sobo. Lars se zabava, vendar dvomi, da je Anka vrhunska fotografinja. Še dobro, da pride na obisk fotograf, ki spremlja najhitrejšega kolesarja na svetu.
Hm, le kako bi se počutili, če bi pripravili zabavo, slavljenke pa ne bi bilo od nikoder? V stanovanju je že več dni vse pripravljeno za praznovanje Pijine rojstnodnevne zabave, a Firbcologom nikakor ne uspe vzpostaviti povezave z njo. Zato se odločijo pojesti torto, da se ne bi pokvarila. Pomanjkanje WC-papirja povzroči izredne razmere v stanovanju. Na terenu Lučka in Matija iščeta odgovor o tem, kako deluje čistilna naprava, Adam in Manca se preizkusita v izdelovanju origamijev, Maruša in Nikolina pa oblikujeta figurice za na torto.
Sobota, ko nekateri končujete in drugi začenjate počitnice, bo še posebej igriva. Igrali in spoznali bomo zanimive sodobne in klasične družabne igre, si ogledali trening hokeja, videli, kako prosti čas preživlja Jože Robežnik, zabavali pa se bomo tudi ob igranju res starih iger. Nik in Nika se bosta pomerila v igrah vaših prababic in pradedkov. Pa tudi na pustno rajanje nismo pozabili. Mladi počitnikarji bodo poskrbeli za pravo pustno zabavo v zadnjem trenutku!
V 4. oddaji svoje sive celice kodrajo Maša, Nikita in Vedad iz OŠV Ankaran (rumeni) ter Eva, Julija in Tilka iz OŠ Naklo (vijolične). Jeziki jim tečejo gladko, z antičnimi bogovi se dobro poznajo, gostje pri njih ne bi bili lačni in tudi zmerijo vas brez napake. Malo manj so spretni z žago in pri vožnji mimo policijskih ovir. Ovir pred spopadom s Hitrimi lončki pa ne poznajo tekmovalci OŠ Kamnica (Saša, Gašper, Mai) in OŠ Gustava Šiliha Laporje (Sara, Zoja, Timi). Kdo je zmagovalec v Malih sivih celicah?
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Naj vas temperature ne pretentajo, današnji Infodrom bo zimski. No, zimskošporten. Začenjamo z zimskimi olimpijskimi igrami, s katerih so letos naši športniki prinesli sedem medalj. Med dobitniki je tudi Tim Mastnak. S srebrnim deskarjem na snegu se je na Rogli srečal otroški poročevalec Urh. Potem se bomo skupaj z udeleženci programa Šolar na smuči učili teka na smučeh. Tekali bomo tudi na drsalkah. Čeprav ima drugje po svetu hitrostno drsanje bogato tradicijo −Nizozemci, na primer, so že v 13. stoletju drsali od vasi do vasi, da so tako lažje ohranjali medsebojne stike −pri nas to ni tako močno razširjeno. A mladi iz Drsalnega kluba Celje že dosegajo odlične rezultate! Z drsalkami se bomo podali tudi na poledenelo Cerkniško jezero, saj tam jezero dobro poznajo in spremljajo debelino ledu. Ob koncu oddaje pa bomo pristali v telemarku. Z Žigo Jelarjem, ki si je letos priboril mali kristalni globus oziroma naslov najboljšega letalca sezone, je govoril njegov soimenjak, prav tako smučarski skakalec.
Lucyjin in Linusov bratec Istok si želi psa. Najprej si ga poskuša izposoditi, potem pa ga je pripravljen celo kupiti. Nato si želi vzornika. Ugotovi, da Linus to ne more biti, ker s seboj nosi odejico. Zato pomisli, da bi lahko imel za vzornika sosedovega psa.
Pieter se trudi čim prej priti iz Pita, do takrat pa se morajo Kenza, Flo in Basim znajti sami. Vse dajo od sebe in uspe jim prestreči Soufiana in pred njim zaščititi Dorien. Ko Kapucar končno priteče na postajo, se Soufian požene v beg. Uresniči se največji Pietrov strah: svojega učitelja bo moral prekositi v parkourju.
Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor, pravi ponarodeli rek. Kaj pa, če je ravno obratno in je nor tisti, ki ne gre gor? Od zgoraj je svet drugačen, vam bodo znali povedati pohodniki, ki redno obiskujejo hribe in gore.
Zato tiste, ki se vam od višine ne zvrti, vabimo, da prisluhnete pogovoru z Bojanom Pollakom, alpinistom, planincem, alpinističnim inštruktorjem, gorskim vodnikom, predvsem pa velikim človekom, ki pravi, da se v gorah umaknemo iz porabništva v človečnost. Bil je član treh mednarodnih alpinističnih odprav, danes pa nesebično deli svoje bogato znanje in izkušnje. Verjame, da so gore milostne, jih pa moraš tudi spoštovati. Zato za na pot v gore potrebuješ znanje, izkušnje in srečo, te je imel današnji gost obilo, saj je že 17-krat v gorah zrl smrti v oči. Prepričan je, da smo Slovenci narod planincev že zaradi bogate planinske in alpinistične tradicije, številnih urejenih in dobro označenih planinskih poti ter prelepih hribov in gora. Poleg vsega tega pa se strinja s še eno planinsko legendo, ki jo bomo predstavili v oddaji, s 87-letnim Mojstrančanom Franjem Potočnikom, ki se je na Triglav povzpel že 1061-krat in zase pravi, da v hribih najde mir in ubranost, iskren stik z naravo in s samim sabo. Ker pa število nesreč v gorah iz leta v leto narašča, bomo oddajo zaokrožili s koristnimi nasveti za varno pot v hribe.
V Krščanski adventistični cerkvi že vrsto let pripravljajo dopisni zdravstveni tečaj z naslovom "Čili in zdravi", ki ljudem sporoča, da zdravje ni naključje, da je lahko tudi zdrava hrana užitek in da se lahko prav vsak na konstruktiven način sooči s stresom.
V slovanskem izročilu velja zvezda Jutranjica za hči sonca. Simbol osem krake zvezde je globoko usidran v našem staroverskem izročilu. Njegova raziskovalka je tudi Irena Petrič iz kluba Veles, ki želi navdihniti ljudi, da vpletejo stare modrosti v vsakdanje življenje.
V tokratni oddaji bomo najprej spoznali skupino Rominj, ki so vključene v program socialne aktivacije v Rakičanu. Ob našem obisku so imele zanimivo kuharsko delavnico. Pogledali bomo tudi v kočevski vrtec, kjer že poteka pripravljalni program za romske predšolske otroke, ki jim bo omogočil lažji vstop v šolo. Pogovarjali pa smo se tudi z romsko nogometno legendo, Jožetom Horvatom Didijem, med drugim tudi o njegovi dolgoletni karieri pri nogometnem klubu Mura. V rubriki romskega jezika pa se bomo pogovarjali s strokovno delavko na OŠ Črenšovci Samiro Horvat.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si
Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.
Tolmači znakovnega jezika so vsak dan postavljeni v različne življenjske okoliščine gluhih uporabnikov. Lahko se jim zgodijo najlepši trenutki, kot je tolmačenje pri rojstvu v porodnišnici, a tudi tragični, ko so med prvimi na prizorišču prometne nesreče. Zgodi se tudi, da se morajo dobesedno prepirati za uveljavitev pravice gluhih do tolmačenja. K sreči je več zabavnih trenutkov. Kako lahko postanete tolmač in še druge zanimivosti o tem poklicu, boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu v soboto, 25. septembra, na Prvem programu Televizije Slovenija, ob predvidoma 14.30. In to prav na soboto, ko 70 milijonov gluhih po vsem svetu praznuje mednarodni dan gluhih.
Urh je organiziral racijo v skladišču, ki ga za svoje posle uporablja Irena. Sara je razpeta med svojo družino in Lukom. Mare je še vedno pogrešan, upanja, da je živ, je čedalje manj. Racija na prvi pogled uspe, slavje na policijski postaji ob uspešni akciji pa prekine zelo nepričakovan gost. Dogajanje se približuje dokončnemu razpletu. Kdo bo ostal na Bledu? Kdo na prostosti?
Oddaja »Obrazi naših rojakov« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Ninna Kozorog, p. Karel Gržan in Adi Smolar na svoj način razmišljajo o človeku, (ne)humanosti naše dobe in poteh, ki so pred nami.
December - hrupen, zapravljiv in nemiren… A hkrati mesec, ko se nam utrinjajo misli, kako smo preživeli leto, kam gremo, kaj bo jutri, v kakšnem svetu živimo in kakšnega želimo zapustiti našim otrokom.
O tem se sprašujejo tudi trije razmišljujoči, aktivni in odgovorni posamezniki: Ninna Kozorog, p. Karel Geržan in Adi Smolar. Ga. Kozorog z društvom Humanitarček pomaga pomoči potrebnim (predvsem brezdomcem in starostnikom). Njihov projekt Vida je pretresel Slovenijo z zgodbami starostnikov, ki pozabljeni skozi mesec komaj preživijo z bedno pokojnino. P. Karla Gržana te krivice jezijo in bolijo, vzrok za nepravično porazdeljenost dobrin pa je našel v »hrematizmu« - današnji izkrivljeni obliki ekonomije. Kantavtor Adi Smolar pa o svetu, ki ga obdaja, poje že skoraj 40 let in z ljudmi deli svoja spoznanja o tem, da je pomemben prav ta trenutek, prav zdaj, da se odločimo, da bomo nekaj naredili zase, za druge, za skupnost.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu.
navrtu@rtvslo.si
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Luka in Lučka si želita, da bi jima kdo pomagal počistiti sobo. Videti je namreč, kot da bi vanjo padla bomba. Zamislita si svet, v katerem imata robotske služabnike. Toda kaj kmalu roboti pokažejo zobe in ju zasužnjijo.
Voditelj Boštjan Romih z ekipo obiskuje hiše, vrtove in stanovanja ter s pomočjo slovenskih arhitektov odkriva domiselne arhitekturne rešitve. Oddaja je zanimiva za vse, ki jih zanima arhitektura in oprema ambientov, ki želijo graditi, opremiti ali prenoviti dom.
Kakšno hišo si predstavljate, če vam rečemo, da si jo je postavil par v zlatih letih svojega življenja, oziroma, kot smo jo poimenovali mi: sodobna hiša za babico in dedka? Dvomimo, da takšno, kot jo predstavimo v oddaji.
Ob odločitvi za nakup manjšega stanovanja je tričlanska družina sklenila, da bodo notranjo ureditev in opremo zaupali arhitektki. Vsi so se zavedali, da bo potrebno prostor kar se da racionalno izkoristiti in slediti želji po obilo shranjevalnih prostorov ter odprtih in zračnih prostorih.
V sklopu predstavitev slovenskih oblikovalcev pohištva in dodatkov za dom bomo danes odprli novo poglavje, čisto drugačno od prejšnjih. Na poti skozi ustvarjalnost akademske slikarke in vsestranske umetnice Ksenije Baraga nas bodo namreč ovili barviti in prefinjeni izdelki iz tekstila in pletenin.
Poleti vas Lorella in Ana pozdravita z morja in vas popeljeta skozi najlepše trenutke pretekle sezone oddaj Sobotno popoldne. Tako boste lahko podoživeli navdihujoče pogovore z gosti kot so Jan Plestenjak, Bernarda Marovt, Nina Gazibara, Helena Blagne, Mario Galunič in mnogi drugi. Če ste zamudili nasvete o modi, življenjskem slogu, psihologiji, trendih, lepoti, zdravju in avtomobilizmu, potem so poletni izbori kot nalašč za vas. Dobimo se torej vsako poletno soboto ob 17.30 na prvem in si privoščimo trenutke zase.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Poletna noč 2022 se poklanja avtoricam in avtorjem nepozabnih besedil Slovenske popevke, ki letos praznuje svojo 60. obletnico. Posebno mesto ji namenja tudi Festival Ljubljana, ki praznuje 70 let obstoja ter z njim vrhunske domače in mednarodne umetnosti, katero predstavlja, saj Poletna noč letos nastopa kot otvoritvena prireditev tega pomembnega festivala za mesto in regijo.
Slišali bomo popevke avtorjev Elze Budau, Svetlane Makarovič, Gregorja Strniše, Branka Šömna, Miroslava Košute, Frana Milčinskega Ježka, Ervina Fritza, Milana Dekleve, Milana Jesiha in Dušana Velkaverha.
V večer poletnega solsticija nas spremijo glasovi Nine Strnad, Darje Švajger, Alenke Godec, Saše Lešnjek, Eve Boto, Zale Smolnikar- ZÁLI, Teje Leskovšek, Lada Leskovarja, Andraža Hribarja, Alexa Volaska, Gregor Ravnik, Anže Šuštar in Anžej Dežan.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Dokumentarni film je zgodba o najslavnejši avstralski rokovski skupini Midnight Oil. Leta 1984 je zasedba izdala peto ploščo z naslovom Red Sails in the Sunset, ki na naslovnici prikazuje uničenje Sydneyjskega zaliva ob hipotetičnem jedrskem napadu. Album se je povzpel na vrh avstralskih glasbenih lestvic in požel mednarodno odobravanje. Pevec skupine Peter Garrett se je takrat preizkusil tudi v politiki in se potegoval za mesto v senatu na listi stranke za jedrsko razorožitev. Skupina pa je neumorno koncertirala in širila svoje mirovniško glasbeno sporočilo. Na turneji istega leta se jim je pridružil režiser tega dokumentarnega filma, Ray Argall, ki je posnel kar 8500 metrov filma o glasbenikih z družbenokritičnim sporočilom.
/ Avstralija / 2018 / Režija: Ray Argall
PLANET 
TV3 
TV1000