Ko zlobni čarovnik Zorkus ukrade igrače, se v bran otrok postavi čarobni Juvi. S svojim pogumom in spretnostjo jih navduši in spodbudi, da se mu pridružijo pri potovanju v začarano Zorkusovo deželo. Od tam bo igrače uspelo rešiti le, če otroci dosledno ponavljajo za Juvijem. Na ta način telovadijo, ne da bi se tega zavedali, pri tem pa neizmerno uživajo. Juvi otroke s pomočjo aerobike spodbuja, da razvijajo in krepijo svoje motorične spretnosti.
Serija desetih pustolovščin pa ob tem poskrbi še za domišlijo in otroško ustvarjalnost.
Telebajski so bili ustvarjeni za otroke do četrtega leta starosti in počnejo natanko to, kar počno toliko stari otroci: opazujejo svet okoli sebe, učijo se govoriti, igrajo se, plešejo, vsaka nova stvar jih preseneti, zanimive stvari radi vidijo večkrat in si spontano izkazujejo naklonjenost. V deželi Telebajskov nastopi posebno vznemirjenje, ko se zavrti čarobna vetrnica in začnejo utripati majceni zaslončki na njihovih trebuščkih. Vsakič je na vrsti drug Telebajsek: trebušček postane majhna televizija, iz katere mahajo otroci in popeljejo Telebajske in otroke medse, k dejavnostim, ki jih majhni otroci počno.
Bratec in Kljukec ližeta sladoled na Kljukčevi terasi in pri tem odkrijeta oglas za napihljiv bazen, v katerem bi se lahko hladila sredi poletne vročine. Toda kje naj dobita denar za nakup? Na srečo pa prav takrat pobegne papagaj gospe Ožboltove in gospa najditelju obljublja 100 kron za svojega ljubljenca. Bratec in Kljukec se dobro opremljena odpravita na lov, toda papagaj jima vedno znova pobegne. Ko se končno sam zaplete v nakupovalno mrežo, je dvojica presrečna, strpata ga v kletko, a ptič jima spet pobegne. Nazadnje ga najdeta v Bratčevi sobi, kjer se je papagaj ravno lotil koščka čokolade. Kljukec mu jo hoče izpuliti, pri tem pa ga papagaj kljune v roko in nenadoma je hudo ranjen. Zdaj je on tisti, ki potrebuje posebno zdravilo iz slaščic, saj je prepričan, da je rana smrtno nevarna. Bratec nazadnje ujame papagaja, ga odnese h gospe Ožboltovi, dobi denarno nagrado in z njo kupi bazen pa še sladkarije za Kljukca. Ta je takoj zdrav, skupaj postavita bazen na Kljukčevi teraso in Kljukec, najboljši učitelj plavanja na svetu, obljubi, da bo Bratca naučil plavati. Če bo le imel čas!
Črtek in Bor sta dobila skrivno sporočilo. Pika. Pripravljata se na pomemben sestanek z gospodom Vprašajem. Pika. Kdo pa je skrivnostni gospod Vprašaj? Vprašaj. Hitro, skrijmo se v Studio Kriškraš. Pika. Z vsak slučaj pa nam bo Mak, karate mojster, kril hrbet. Pika.
Na nogomet se Pepe res spozna! Obvlada pravila, trike in pozna nasprotnike. V Domžalah so ga enkrat sicer premagali, tokrat pa se bo bolj potrudil. Boš navijal zanj? Tekma bo kmalu in Pepe računa na tvoje spodbujanje!
Čas je za zabavo! Tom in prijatelji si želijo, da bi si Ben vzel prost dan. Izkaže se, da njihov okus za zabavo ni enak Benovemu. Medtem pa doma Žigi prevzame garažo in najde Benovo supersonično desko.
Ojoj, Pia je postala odvisna od računalniških iger. Vso noč je igrala poker. Zmagovalcu je namreč obljubljeno plavanje z delfini. Firbcologi se odločijo vzeti stvari v svoje roke. No, Juš in Naja vzameta v roke frizerske škarje, Pika in Jakob si gresta ogledat maketo vlaka. Avo in Vida pa čarodej nauči nekaj trikov s kartami. Medtem si Pia prikarta glavno nagrado! Juhuhu … ačih! Hm, kaj, če Pia zboli? Kdo gre potem plavat z delfini?
V peti oddaji se pomerijo Nuša, Tara in Marko iz OŠ Dušana Flisa Hoče ter Nejc na kvadrat in Gašper iz OŠ Naklo. Tekmovalci tokrat v oddaji odgovarjajo na vprašanja o superjunakih, grških boginjah in zgodovinskih dogodkih. V enem izmed vprašanj izvemo, česa se naučimo pri hoji v gore. Tekmovalci so zelo uspešni v labirintu, kako dolge pa so besede, ki jih sestavijo iz pobranih črk? Katero besedo bi vi sestavili iz niza črk P C I E A L N N?
V Infodromu o tem, kaj si otroci želite od novih županov v svojih krajih. Obiskali smo mladostnike v vzgojnem domu Veržej ter spremljali učence, ki so v Novem mestu obiskali razstavo o Leonu Štuklju. Otroški poročevalec se je pogovarjal z najmlajšim slovenskim nogometnim reprezentantom, Gašper pa nam je prebral svoje ljubezensko pismo. Razlagamo tudi, kako je bilo s požari v ameriški zvezni državi Kaliforniji.
V vsej poplavi informacij v tradicionalnih medijih in na družbenih omrežjih se danes pogosto srečujemo tudi z informacijami, ki ne držijo. Gre za laž, lažno novico ali dezinformacijo? Kdo je kriv za širjenje takšnih informacij in kako jih lahko sami prepoznamo? Tokrat v Osvežilni fronti.
Je nedvomno ena najuspešnejših slovenskih pevk vseh časov, prodala je dva milijona plašč, odpela je več kot štiri tisoč koncertov, je zmagovalka mnogih glasbenih festivalov. Ikona gejevske scene, ki se je mimogrede lahko podala na gledališki oder ali v opero, hkrati vseslovenska diva, ki sta ji hvalnice napisala tudi Max Modic in Blaž Ogorevc. In prva slovenska pevka, ki je leta 2011 z Dunajskimi dečki in tenorji osvojila Stožice.
Gost nedeljskega intervjuja bo priznani slovenski zgodovinar in literarni zgodovinar ddr. Igor Grdina, osrednja tema pogovora, ki ga bo vodil dr. Jože Možina pa bo zadevala 100 letnico konca prve svetovne vojne, ki jo obeležujemo prav na dan predvajanja. Ddr. Grdina je avtor več kot 30 znanstvenih monografij, prevedel in priredil pa je tudi številna besedila oper in operet, številna njegova dela pa so tudi prevedena.
Širše tematike razmer pred in med prvo svetovno vojno se je Grdina lotil v svoji knjigi Slovenci med tradicijo in perspektivo – politični mozaik 1860 – 1918. Sogovornik bo orisal razmere pred prvo svetovno vojno, ko so bili Slovenci med gospodarsko najhitreje razvijajočimi se narodi in za tudi najbolj izobraženi. Mobilizacija, ko je cesar poklical vojake pod orožje 26. Julija 1914 je pomenila začetek nove dobe. Avstroogrska armada je prvi neuspeh doživela v Srbiji, hud poraz že v prvih tednih vojne pa ji je zadala ruska carska vojska v Bukovini, ko je padlo tudi zelo veliko slovenskih fantov. Maja 1915 je v vojno proti AO vstopila tudi Italija, ki je napadla na Soči, s tem pa se je bojevanje z vsemi razsežnostmi vojnih grozot preneslo tudi na slovensko ozemlje. Previdnost italijanskega poveljnika Cadorne in srdita obramba, ki jo je uveljavil poveljnik avstrijske obrambe Borojević sta botrovali temu, da Italijani niso prodrli proti Ljubljani, pač pa so jih v 12 soški ofenzivi nemško-avstrijske čete premagale in potisnile do reke Pad. Avstroogrska armada je visoko cenila slovenske vojake, saj so veljali za zanesljive in relativno izobražene, vseeno pa so številni med njimi tudi prostovoljno odhajali v ujetništvo, največ so jih zajeli Rusi. Ko je centralnim silam pojemala sapa so skušali na različne načine obrniti vojno sebi v prid. Tako so Nemci omogočili Leninu in ga plačali, da je v Rusiji začel revolucijo, da bi državo odvrnila od vojne proti Nemčiji. To se je z oktobrsko revolucijo tudi zgodilo. Vseeno pa izločitev Rusije ni rešila težkih ekonomskih razmer, ki so pestile Nemčijo in Avstroogrsko, ki sta, sploh po tem, ko so v vojno na strani antante na strani zaveznikov vstopile ZDA, ostali brez možnosti za zmago. 11. Novembra 1918 je začelo veljati premirje, sledile so mirovne pogodbe s premaganimi državami, ki pa so zaradi ponižujočih pogojev v mnogočem spodbudile nove napetosti, ki so privedle do nove vojne.
Težava povratnikov je, da vrnitev ni mogoča. Ne gre za to, da pozneje, ko se vrnejo tja, kjer so živeli, spoznajo, da ta kraj ni več enak, temveč za to, da oni niso več taki, kakršni so bili – tako razočaranje mnogih, ki so sicer zapustili svoje države ob občasnih obiskih rojstnih mest, v studiu NaGlasa! pojasni srbski pisatelj Dragan Velikić. Njegov najnovejši roman Preiskovalec je pravkar v slovenščino prevedla Đurđa Strsoglavec, sicer vodja katedre za srbščino in hrvaščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Preverili smo, kaj študente vodi k vpisu južnoslovanskih jezikov. Proti upadu zanimanja za ta študij so jim na pomoč priskočili celo kitajski kolegi. Po zdaj že kultnih Outsiderju, Porno filmu, Sladkih sanjah in drugih filmih je Zlatjan Čučkov letos končno prejel vesno - najvišje slovensko priznanje za montažo, in sicer za dokumentarec Nine Blažin Koliko se ljubiš.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
V tokratni oddaji predstavljamo Lanico, zelo zabavno psičko, ki jo je v knjigi oživela novinarka in pisateljica Karin Potočnik. V Živalskem vrtu Ljubljana spoznavamo tri največje vrste sov na svetu. Spremljali smo mladega psa pomočnika in njegovo novo lastnico. Obiskali smo center sprostitve in urejanja psov in mačk. Vabljeni k ogledu!
ozivalih@rtvslo.si
1. PREZIMOVANJE RASTLIN
Narava se z ohlajanjem zemlje pripravlja na zimski počitek. Z vrtov te dni spravljamo še zadnje plodove, vrtnice porežemo, osujemo z zemljo in popršimo z bakrom, drevesna debla zaščitimo z belim premazom ali apnom, da bodo čim manj ranljiva dočakala pomlad. Sadike sadnih dreves in grmovnic zaščitimo s smrekovimi vejami in suhim listjem. Smrekove veje preprečujejo gnitje zaščitenih rastlin.
2. POBERIMO KIVIJE
Spomladi smo v oddaji obljubili, da bomo preverili, koliko kilogramov plodov je Marjan Kogelnik letos nabral s svojih aktinidij, ki jih je zadnji dve leti močno prizadela poznopomladanska zmrzal. Spomladi je upal, da obrodi 500 kg kivijev, pred trgatvijo se mu zdelo, da jih bo precej manj. Ko je v začetku tedna pobral vse plodove, je številka na tehtnici presenetila tudi njega...
3. ZELENA FASADE VILE NEKREP
Vejčijeva trta je poleti, ko smo prvič obiskali spomeniško zaščiteno vilo Nekrep na Pragerskem, preraščala večji del fasade in jo ščitila pred vremenskimi ujmami. Zelena fasada med pripeko dokazano za nekaj stopinj ohlaja tudi notranjost prostorov. Jeseni se listi trte prelivajo od zelenih do rdečkasto-rumenih tonov in še lepšajo vrt ob vili. Predolge veje ob lesenih vratih je treba prikrajšati.
Mirjana ima precejšnje težave z odvajanjem od kajenja. Če ne kadi, pretirava s hrano. Klemen ji svetuje obisk hipnoze, ki naj bi ji olajšala zadevo in obupana Mirjana ponudbo sprejme. Iva in Igor čakata na klic Igorjeve tete, saj že nestrpno pričakujeta selitev na Islandijo. Vendar se teta že nekaj časa ne oglaša in nikakor je ne moreta priklicati, zato Ivo začne vsa stvar skrbeti. Igor se zato odloči, da bo odšel na Islandijo in preveril, kaj se dogaja, da se teta ne odziva. Tatjana ima končno mir v razredu, je pa vse bolj odsotna od doma in zato se mora Klemen več ukvarjati z domom in družino. Igor se po dveh dnevih vrne z Islandije s presenetljivo novico.
Z izgradnjo sončne elektrarne vso potrebno električno energijo proizvedemo sami ter postanemo povsem neodvisni od dviga cen električne energije. Ogledali smo si sončno elektrarno v samem geometričnem središču Slovenije in povprašali strokovnjaka, kakšna nepovratna sredstva in krediti so na voljo za njeno izgradnjo.
Za razliko od hiše, kjer lahko marsikaj spremenimo, stanovanju v starem mestnem jedru ne moremo narediti prizidka, prav tako ne moremo prestavljati oken. A kljub temu so nekatera stanovanja mojstrovine praktične izrabe prostora in skladne lepote.
Ogledali smo si stanovanje v hiši, ki bo kmalu dopolnila 100 let. Visoko nad ljubljansko meglo smo našli odlično načrtovano in zasnovano družinsko hišo.
Glede na igrivost, toplino in odprtost boste morda presenečeni nad izobrazbo in poklicem lastnikov.
Poglavar enega izmed ljudstev na Papui Novi Gvineji kot pravi otrok gozda in tradicionalni pripovedovalec zgodb govori o bridki prihodnosti, ki grozi njegovi domovini zaradi nezakonitega izsekavanja gozdov. V zadnjih letih čedalje hitreje izginja pragozd in izumirajo živali – tudi rajske ptice in čudoviti metulji. Mundiya Kepanga, zabaven in iskriv mož, obiskuje srečanja o varovanju okolja po svetu in opozarja na kršenje pravic staroselcev.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Jezik je živ organizem in vezan na ljudi, ki ga govorijo. Tako seveda slovenska narečja najdemo tudi prek meje naše države – v Italiji, v Avstriji in na Madžarskem. V tokratni oddaji smo se odpravili v Italijo, kjer srečamo kar nekaj slovenskih narečij in sicer ziljsko, tersko, nadiško in rezjansko. Ker bomo ziljsko narečje podrobneje spoznali v oddaji o slovenskih narečjih v Avstriji, smo tokrat prisluhnili predvsem rezijanščini, katere posebnosti in značilnosti skozi oddajo razlaga dialektolog dr. Matej Šekli z Inštituta za Slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Teh je res veliko, saj rezijansko narečje med ljudmi velja za eno težje razumljivih slovenskih narečij. Skozi pripovedi znamenitih brusačev, znanih rezijanskih folkornih plesalcev, ki se zavrtijo v svojem značilnem plesu, godcev na citrino in bunkalo, ustvarjalcev radia, ki oddaja v rezijanskem narečju in drugih pa se prepričamo, da gre res za slovensko narečje. Poleg rezijanskega pa je v Italiji še zelo živo tudi nadiško narečje (njega bo podrobneje predstavila dr. Danila Zuljan z Inštituta za Slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU), saj so ga lepo sprejele tudi mlajše generacije, ki v njem ustvarjajo – tako v gledališču kot v glasbi, saj se pojavlja kar nekaj festivalov, kjer se predstavljajo glasbene skupine, tudi rock bandi, ki pojejo v nadiškem narečju. Posebna govorica Rezijanov in ljudi ob čudovitih rekah Ter in Nadiži pa je le eden od zaščitnih znakov prelepih vasi in mest na tem območju, polnih kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitosti.
Pozimi sta stanovalce po gradovih mučila mraz in prepih. Eden od načinov, kako ohranjati toploto v prostoru, je bilo prekrivanje sten in vratnih odprtin s tkaninami, ki so imele v plemiških bivališčih značaj umetnin. Pri nas hranijo najimenitnejše tapiserije na ptujskem gradu in jih uvrščamo v sam vrh takratne evropske produkcije. Tapiserije so iz zapuščine rodbine Leslie, ki so bili lastniki gradu od 1656 do 1802.
Nekajminutne dokumentarne oddaje s skupnim naslovom Miniature so v svoji prvi sezoni posvečene Ljubljani. Gre za deset zgodb iz bogate in zanimive zgodovine slovenske prestolnice, ki jih je poznavalka Darinka Kladnik spletla v zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o stavbah, dogodkih, navadah in ljudeh preteklega časa v Ljubljani.
Režiser Jaka Šuligoj je besedila vizualno nadgradil z privlačnimi posnetki današnjega časa in dokumentarnim gradivom iz arhivov.
Namen miniatur je poleg obogatitve programa tudi izobraževanje o družbeni in kulturni preteklosti prostora, v katerem živimo.
BORIS SIMONČIČ: Osebno razmišljanje, ki ga avtor sam tudi interpretira. Nagovori se osredotočajo na bivanjska vprašanja s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju.
Zafrk bi rad imel vrtiljak, vendar ne mara zabavišč. Omisli si svojega, ki ga poimenuje zafrtiljak. Zanj potrebuje velike konje. Odkrije jih v Berlinu in jih seveda ukrade. Ko pridejo tja Reaktivčki, hitro ugotovijo, da so Brandenburška vrata zafrknjena.
Tudi Mimi lahko vidi barve, predvsem pa si jih živo predstavlja. Soseda iz bloka pa pozna samo sivo barvo in preganja vse druge. V svetu pisanih barv, kamor se odpravi skupaj z Lizo in Mimi, spozna, da je na svetu veliko prijetneje in zabavneje, če te obkrožajo pisane barve.
Miriam se zabava z oponašanjem ptičjega petja. Kokoš ljubosumno opazuje. Očka je ravno izdelal skiro za bratca. Kokoš želi, da očka zanjo naredi gnezdilnico. Rada bi sedela v njej in prepevala kot ptica na drevesu.
Dve kozi sta na svojem dnevnem sprehodu, velika, ki vse ve in gleda samo predse, in majhna, ki se mora še veliko naučiti in ima glavo v zraku in s pogledom šviga naokoli. In kot se izkaže, je včasih dobro gledati pod noge in včasih v zrak, v daljavo. Kozi se učita druga od druge.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Ko je na sporedu kviz Kdo bi vedel, potem veste, da je čas za zabavo in osvajanje novih znanj. Že tako gostobesedni kapetanki Urški Vučak Markež se bo pridružil še bolj gostobesedni Boštjan Gorenc Pižama. Smeha in gostobesednosti pa se ne bo manjkalo tudi na drugi strani, moči bosta združila kapetan Matjaž Javšnik in vedno nasmejana Tanja Žagar. Seveda pa ne bo manjkal tudi nabriti voditelj Saša Jerković. Razplet oddaje pa bo tak, kot ga v naši oddaji še nismo imeli.
Tatjano v šoli seznanijo, da so starši njenih dijakov nezadovoljni z njo in jo želijo zamenjati. Šokirana ob tej novici želi podati odpoved, a jo ravnatelj pomiri in skupaj skujeta načrt, kako bosta nastopila na roditeljskem sestanku. Miki se odloči pomagati noseči Maši in jo pospremi h ginekologu. Ultrazvočni pregled nanj pusti močnejši vtis, kot si je predstavljal. Tatjanin sin Kajetan preseneti starša z novico, da bosta spoznala njegovo novo punco.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
The Handmaiden, 2016, kriminalni, 139 min, IMDb ocena: 8.1
Leto produkcije: 2016
Država: Južna Koreja
Žanr: kriminalna drama
Režija: Park Chan-wook
Scenarij: Chung Seo-kyung in Park Chan-wook po romanu Sarah Waters
Igrajo: Kim Min-hee, Kim Tae-ri, Ha Jung-woo, Cho Jin-woong, Kim Hae-suk
Koreja, trideseta leta minulega stoletja, obdobje japonske okupacije. Lepa japonska dedinja Hideko živi v podeželskem dvorcu v primežu svojega izprijenega strica. K hiši pride nova služkinja, Korejka Sookee, ki je vse kaj drugega kot to, za kar se izdaja. Sookee je prevarantka v službi sleparja, ki se nameni Hideko zmamiti v poroko, nato pa jo oropati in zapreti v norišnico. Toda med Sookee in Hideko preskoči iskrica, ki zgodbo zaplete v tesen vozel spletk, neslutenih prevar in osebnih izdaj.
Čutna, vizualno razkošna ljubezenska zgodba in nepričakovanih obratov poln triler korejskega mojstra Parka Chan-wooka, znanega po filmu Stari.
