V Mestnem muzeju Ljubljana smo se srečali z avtorji futuristične razstave Urbane prerokbe - Življenje v Ljubljani leta 2100, v Galeriji Kapelica pa smo prisluhnili zvočni skulpturi Ad lib., ki jo je italijanski umetnik Michele Spanghero napravil iz medicinskega stroja za avtomatsko pljučno ventilacijo in orgelskih piščali. V Galeriji Equrna smo si ogledali razstavo akademske slikarke Anje Jerčič Jakob, ki tam razstavlja že tretjič, tokrat dela, ki jih je ustvarila v minulih štirih letih. Opozorili bomo tudi na poziv Narodne galerije, naj zbiratelji in lastniki slik v svojih zbirkah pobrskajo za umetninami impresionista Mateja Sternena (1870 – 1949), saj pripravljajo razstavo.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Od zaprtja rudnikov v Idriji, Mežici in Žirovskem Vrhu pri nas ne izkoriščamo več kovinskih mineralov. Pa vendar imamo v Sloveniji več kot 220 rudnih pojavov, pri katerih so tla, bogata s kovinskimi minerali, kot so sfalerit, galenit in boksit v različnih oblikah. Kovinski minerali vsebujejo kovine, na primer cink, svinec, galij in antimon. Nekatere od teh so uvrščene na seznam kritičnih surovin, ki jih industrija najbolj potrebuje. Najbolj znana kritična surovina je litij, ki ga vsebuje več različnih mineralov, med drugim tudi jadarit z območja reke Jadar v Srbiji, kjer bi radi odprli rudnik. Pa imamo litij tudi v Sloveniji?
Tradicionalne gorenjske jedi so povezane z kravjim mlekom in siri, med katerimi je veliko zaščitenih posebnežev, kakršen je pikantni bohinjski mohant. Ogromno jedi se je nekoč pripravljalo v kombinaciji kislega mleka in koruznih, ajdovih, krompirjevih ali pšeničnih žgancev! Zabeljeni so z zaseko, ocvirki, drobtinami ali jajci. Za Gorenjsko značilna planšarska jed je tudi masovnik. Znamenite so gorenjska orehova potica, šara (enolončnica iz koštrunovih okončin in zelenjave) ter gorenjska prata (zmesi iz zrezanega mesa svinjske glave in na kocke narezanega kruha dodajo začimbe in jajca in spečejo zavito v svinjski mrežici). Ata, babi in vnukinja bodo tokrat pripravili jed Matevž, ki je posebnost iz pretlačenega krompirja s fižolom in ocvirki. Včasih so ga delali s suhim mesom. Suho meso skuhajo in narežejo na rezine. Posebej skuhajo namočen fižol, posebej olupljen krompir v kosih. Krompir odcedijo, primešajo mu fižol in zalivajo s fižolovko. A za tokratno kuharijo bo babica na trgu iskala zelje in spet jo bo presenetil inšpektor.
V Posavju so številne šege in navade povezane z izvrstnimi lokalnimi jedmi. Poleg divjačine, rib in kolin, so priljubljene še puhla s pregreto smetano, cop na lop, bizeljski ajdov kolač, pečeni sirovi štruklji in korejevc. Ko govorimo o Posavju, pa ne smemo pozabiti na Bizeljsko - pokrajino, obdano z vinogradi in soncem na dlani. Tam se mir in spokojnost prepletata z dobro kulinariko in prijetnimi ljudmi. Pot do osrčja bizeljsko-sremiškega vinorodnega področja nas bo v oddaji vodila skozi naselji Bukošek in Župelevec. Posebnost te pokrajine so repnice - jame, skopane v kremenčev pesek, kamor so nekoč shranjevali repo, danes pa je ta prostor večinoma namenjen hrambi in zorenju kakovostnih bizeljskih vin. Bizeljsko namreč daleč naokoli slovi kot dežela vina.
Babico na tržnici zaloti inšpektor, vendar mu ta ne ostane dolžna...
Rogatec leži na slovenskem geografskem obrobju in v zgodovini nikoli ni postal mesto, bil pa je pomemben štajerski trg. Lahko rečemo, da je majhen kraj z velikimi kulturnimi spomeniki, pomemben pa je bil zlasti v dobi baroka. Domačini lepo skrbijo za kulturno dediščino, saj so obnovili nadžupnijsko cerkev sv. Jerneja, dvorec Strmol in Muzej na prostem Rogatec, ki so danes tudi zelo priljubljene turistične točke. O svojem odnosu do kulturne dediščine in zgodovine Rogatca nam bodo pripovedovali Andrej Grobelnik, Jože Kitak in Irena Roškar.
Režiserka Ita Obersnu.
Slovenska napoved medsebojnega odprtja predstavništev s Tajvanom je povzročila jezo svetovne velesile Kitajske. Zakaj se je Tajvan nepričakovano znašel v središču slovenske zunanje politike? Kakšni so odnosi drugih evropskih držav s Kitajsko? Kakšna je moč gostiteljice prihajajočih olimpijskih iger v svetu?
V Točki preloma o gospodarskem sodelovanju Slovenije in Kitajske. Kako nanj vplivajo izjave politikov? In kako vpliva pandemija covida 19 na poslovanje podjetja Outfit 7, ki sta ga ustanovila slovenska podjetnika in ga prodala Kitajcem?
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Četrta oddaja govori o čudežu življenja. Izvemo, kako je življenje na Zemlji nastalo in kolikšna naj bi bila verjetnost, da obstaja tudi drugje v vesolju.
ONE STRANGE ROCK / Velika Britanija, ZDA / 2018 / režija: Nick Shoolingin-Jordan
V duhu slogana »Osti jarej«, ki naj bi po prepričanju nekaterih pomenil »ostani mlad«, je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije pripravila kulturni dogodek, s katerim so pokazali, da je lahko tudi kultura dostopna. Ogledali smo si glasbeni videospot Verjemi vase, dokumentarni film z naslovom 62.a avtorjev Tine Grošelj in Marka Kumra - Murča, ki oriše pot slovenskega znakovnega jezika vse od prepovedi leta 1880 do njegovega vpisa v ustavo, in predstavo Decibel-ga, v kateri so se slišeči naučili na pamet znakovnega jezika in ga uporabljali vseh 70 minut predstave. Dosežen je bil še en mejnik, saj smo si prvič ogledali predstavo, ki je združila slišeče in gluhe igralce. Glejte Prisluhnimo tišini v soboto, 22. januarja, ob predvidoma 14.30 na Prvem programu Televizije Slovenija.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Tedi in očka se igrata skrivalnice. Tedi se skrije na drevo in se nato neprevidno zvrne na tla. Nemudoma bruhne v jok. Očka ga potolaži in predlaga igro nogometa. Tedi zabija gol za golom, vendar znova zajoka, ko očka ubrani en strel. Očka ga objame, da bi ga potolažil. Zunaj dežuje, vendar gresta medveda kljub temu ribarit. Tedi znova zajoka, ker je sprehod predolg. Nato preživita lepo popoldne v visečih mrežah in jesta ribe, ki sta jih ujela. Tedi nenadoma plane v jok, ker je zmanjkalo rib. Ko to sliši očka, še sam zajoka. Tokrat Tedi objame in potolaži njega.
Mili in Moli jesta prav poseben zajtrk, da bi dobro nahranili svojo domišljijo. Sošolcem morata povedati razburljivo zgodbo, zato prosita teto Magdo, da jima pripravi čudežne kolačke. A Hubert nikoli ne zajtrkuje, zato med poukom velikokrat zaspi. Če mu Mili in Moli ne bosta priskrbeli čudežnih kolačkov, ne bo uspel povedati svoje zgodbe. Bo Hubert premagal svoj strah ter z Mili in Moli obiskal teto Magdo?
Kraljica Marjetka sliši, kako Lili obuja spomine. Najlepše se je imela, ko je nekoč prenočila v šotoru. Tudi Marjetka si zaželi, da bi vsaj enkrat okusila takšno svobodo, toda Vladka je strah. Kraljica vendar ne sme spati pod milim nebom. Željo Marjetki naposled izpolni domiselni in pustolovski Apolon.
Kenza, ki še nedavno ni znala izustiti laži, zdaj v laganju prekaša celo Basima, in tako sta po njeni zaslugi pripravljena na akcijo. Pieter izve, da mu je Flo lagala, ona pa ne razume, zakaj je kar naenkrat tako zadržan do nje. Pieter in Basim T. J.-ju sledita do baze rdečih in Pieter pred seboj zagleda prizor, zaradi katerega se mu izmaknejo tla pod nogami.
Infodrom je informativna oddaja za mlade. Vsak petek ob 16. uri in 40 minut se ozre po iztekajočem se tednu in gledalcem predstavi najpomembnejše dogodke in zanimive vrstnike ter pojasni izbrane pojme s področja politike, družbe, narave in tehnologije. Voditelji oddaje so Katja Špoljar, Klara Eva Kukovičič in Maks Daksobler.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Tokrat nas je pot najprej pripeljala na Ptujsko polje. Obiskali smo 300 let staro znamenito Dominkovo domačijo, ki velja za najstarejšo v celoti ohranjeno hišo v Sloveniji, grajeno v panonskem slogu.
Časovna dimenzija se odseva tudi v ustvarjanju prepoznavne akademske slikarke, pripadnice najmlajše generacije slovenskih likovnih umetnikov Helene Tahir.
Preteklosti pa je zavezana tudi Martina Obid Mlakar – akademska umetnica, restavratorka po izobrazbi a oblikovalka po duši. V starem mestnem jedru Ljubljane oblikuje unikaten nakit iz žlahtnih kovin.
Andrej Fon je glasbeni samouk, multiinštrumentalist, glasbeni pedagog, improvizator, gledališki ustvarjalec in kantavtor, ki ga poznamo pod imenom Olfamož.
Lov na trenutke in odsev časa se zrcali tudi v fotografijak Jaka Ivančiča. Po izboru National Geographica se je s fotografijo Blejskega jezera med dva milijona prispelimi fotografijami z vsega sveta uvrstil na prvo mesto najlepših pokrajinskih fotografij za leto 2018.
Tragična usoda milijonov Judov, ki jih je brutalni aparat nacistične Nemčije izbrisal z obličja Zemlje v holokavstu v letih od 1941 do 1945, je doletela tudi družino Silberstein Savić. O njihovi usodi nam je pripovedovala gospa Estera Savić Bizjak, hčerka Stevana Savića, ki je edini od družine preživel mučenja v zloglasnem taborišču Auschwitz-Birkenau. Oddajo posvečamo Dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki ga vsako leto obeležujemo 27. januarja.
Bitzerjeva zoprna piščalka jezi prebivalce kmetije, a ko izgine, detektiv Jon posumi, da so jo ukradli. Odloči se, da bo izsledil krivca. A preiskavo ovirajo lažne sledi in zavajanje.
Resni in učeni Rafael, nagajiva in domiselna Mona in najmlajši Nabi nam v prikupni seriji risanih filmov Minuta v muzeju brez dlake na jeziku predstavljajo velika umetniška dela. Slike, kipi, starodavne vaze in druge umetnine jih navdihujejo, da zastavljajo vprašanja, se veselo, včasih kar norčavo zabavajo in vabijo tudi druge otroke, da se naučijo umetnost gledati in ceniti s svojimi, iskrenimi otroškimi očmi.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Ema freš je tekmovanje glasbenih novincev, ki so do zdaj izdali največ tri skladbe in niso starejši od trideset let. Po štirih tednih spletnega izbora EMA freš imamo 14 finalistov, ki se bodo zdaj predstavili še na televiziji. Nastopajoči v vrstnem redu: Mia Vučković, De Liri, Jon Vitezič, INA, Marijan & Špela, Stela Sofia, Leya Leanne, Nika S., Katja Kos, Jaka Hliš, Anja Vodošek, Emma, LPS in LUMA. Izvajalci se s skladbami potegujejo za štiri mesta na izboru EMA 2022. Tja se bosta uvrstili dve najboljši skladbi po telefonskem glasovanju, še dve pa bo izbrala strokovna žirija. Voditelji izbora EMA freš so Melani Mekicar, Eva Boto in Arne.
Naša junaka Bit in Anže v tokratni oddaji pot začenjata v prestolnici "nove" celine. Tam pa ju bolj kot Bela hiša in ostalo kolesje ameriške birokracije navduši nadvse napredna trgovina.
Pot nadaljujeta skozi Vzhodno Virginijo, kjer se jima izpolni ena izmed otroških želja, poleg tega pa si pripravita pravo slovensko kavo - z mogočnim razgledom. Da ju Američani sprejmejo za čisto svoja, si spotoma kupita še pravo pravcato orožje.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Restavrirana Štigličeva klasika o ljubezni med pogromom je bila nominirana za oskarja, Ivan Marinček je za fotografijo prejel zlato areno v Pulju.
Čas druge svetovne vojne in pregona Židov v Zagrebu. Stari Vojnović reši dekle Ruth pred taboriščem s poroko s sinom Ivom. Čeprav je poroka zasilna, se med mladima razvije ljubezen. Ko ustaši vendarle odpeljejo Ruth, jo poskuša Ivo rešiti, vendar oba končata v taborišču, v devetem krogu, iz katerega ni izhoda.
Brez Ivana Marinčka (1922–2020), ki je bil znan tudi pod partizanskim imenom Žan, ne bi bilo slovenskega filma. Velja za pionirja domače kinematografije, saj je sodeloval pri prvem slovenskem celovečernem filmu Na svoji zemlji, posnel je tudi prvi slovenski film v cinemaskopski tehniki in prvi slovenski barvni film. Kot direktor fotografije in tudi kot montažer je sodeloval pri slovenskih klasikah Kekec (1951), Jara gospoda (1953), Deveti krog (1960), Ne joči, Peter (1964), To so gadi (1977) in številnih drugih filmih. Za delo pri Devetem krogu je prejel zlato areno na festivalu v Pulju. Je tudi prejemnik Badjurove nagrade, ki jo podeljuje Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev.
Izvirni naslov:
Jugoslovanski film, 1960
Režija: France Štiglic
Scenarij: Zora Dirnbach, Vladimir Koch, France Štiglic
Fotografija: Ivan Marinček
Igrajo: Dušica Žegarac, Boris Dvornik, Eta Bortolazzi
Na strani uporabljamo piškotke, da vam lahko ponudimo boljše storitve.
PLANET 
TV3 
TV1000