Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejžih slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro se podaljšuje v Dober dan, s katerim v sodelovanju z RTV centrom Koper ob torkih in RTV centrom Maribor ob četrtkih v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin, z gledalci razpravljamo o fenomenih sodobne družbe in pripravljamo številne atraktivne pogovore. Dober dan ima svetovalni predznak in je nadgradnja Dobrega jutra.
Organizacija Združenih narodov je na pobudo Slovenije, ki jo je pripravila Čebelarska zveza Slovenije, postopke pa vodilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, razglasila 20. maj, za svetovni dan čebel. Pred letošnjim svetovnim dnevom čebel so mariborski čebelarji na sedežu tukajšnje Zveze društev na Betnavi odprli center za apiterapijo. Kmetijstvo in gozdarstvo spadata med delovno najintenzivnejši panogi pri katerih je tveganje še vedno izredno visoko. Tokrat se bomo omejili na varnost pri delu v gozdu. Obiskali smo tudi zelenjadarsko kmetijo Janžekovič iv Stojncih – po domače Pri Mihcu.
Anja predlaga Miletu, da bi šla skupaj v hribe. Iz na videz nedolžnega predloga nastane pravi cirkus, saj je Miletu izpod časti, da bi počel kaj takega. Južno od Kolpe vedo, da je plezanje na češplje manj nevaren šport kot plezanje po hribih… Kaj bodo rekli prijatelji, če ga vidijo v Kekčevi opravi? Za Anjo pa bi bila Miletova odklonitev resnični dokaz, da nista za skupaj. Zato se Mile vendarle potrudi in najde način, kako bo ugodil Anji…
Skupščina Sklada obrtnikov in podjetnikov je potrdila znižanje pokojnin iz poklicnega pokojninskega zavarovanja za tretjino, čeprav te že zdaj v povprečju znašajo skromnih 84 evrov. Na slabšem bo več kot devet tisoč zavarovancev sklada. Razočarani obrtniki in podjetniki zahtevajo revizijo poslovanja Sklada in zaščito države. Predlagajo, da se sredstva v višini 165 milijonov evrov in obveznosti Sklada prenesejo na ZPIZ, s čimer pa se država ne strinja. Stališče Ministrstva za delo je jasno: SOP je zasebni pravi subjekt, obveznosti države pa so zgolj zagotavljati sredstva za izplačilo minimalnih pokojnin za tiste upokojene člane, ki so pridobili pravice do skladove pokojnine od njegove ustanovitve do leta 1983. O tem, kako se bo razpletla zgodba z obrtniškimi pokojninami v oddaji Koda.
Ko Dorothy pomaga Sophii raznašati hrano bolnim in oslabelim, odkrije, da je eden od prejemnikov teh obrokov sicer povsem zdrav moški, ki pa že 30 let ni stopil iz stanovanja.
Bliža se tudi Blanchin rojstni dan in Rose si zada, da bo ugotovila, koliko je Blanche v resnici stara.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Pomurski Vestnik, glavni časopis regije, ki je bil v začetku meseca kot na kaki tržnici - v naglici in na tiho prodan novemu lastniku, Leu Oblaku. Prodaja se je zgodila prav v letu pomembne obletnice združitve Prekmurja s slovenskim nacionalnim ozemljem. Kateri so drugi poskusi konsolidacije slovenskih medijev? Kaj za preiskovalno novinarstvo pomeni sodni pregon nekdanjih novinarjev Dnevnika? In zdaj že retorično vprašanje, zakaj že petnajst let vsaka vlada predloge za celovito prenovo medijske zakonodaje pušča v predalih. O vsem tem se bo s predsednico Društva novinarjev Slovenije, Večerovo novinarko in urednico Petro Lesjak Tušek, pogovarjala Ksenija Horvat.
V oddaji Osmi dan bo ruska dopisnica Vlasta Jeseničnik predstavila, kako v Moskvi pripravljajo dragocene ruske ikone, ki v kratkem potujejo na veliko razstavo v ljubljanski Mestni muzej. V oddaji bo tudi obsežna reportaža z najprestižnejšega bienala umetnosti na svetu, 58. Beneškega bienala.
Voditeljica: Mateja Valentinčič
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Iščemo še zadnjega finalista Malih sivih celic. V drugi oddaji polfinala se pomerita OŠ Franceta Prešerna Črenšovci in OŠ Božidarja Jakca Ljubljana. Vijolični Staša, Nikolaj in Iva ter rumeni Samo, Žiga in David odgovarjajo na vprašanja iz književnosti, glasbe, genetike, informatike in fizike ter nas vse do konca pustijo v napetosti. Rumeni tokrat bolje kot doslej vijugajo po labirintu, vijolični pa uspešno izkoristijo Brihtolina. Tudi navijači se izkažejo s pomočjo. Kdo bo drugi finalist pa v 31. oddaji.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Julij je mlad nadobuden gornik, ki si želi svoje znanje gorništva nadgraditi v alpinizmu. Pod mentorstvom vrhunskega alpinista, izkušenega strokovnega učitelja in vodnika po visokogorju, Andreja Štremflja, se po intenzivnem teoretičnem in praktičnem usposabljanju, odpravi na alpinistični vzpon preko Triglavske severne stene. Med njunim vzponom se na preizkus postavi varnost, adrenalin, vztrajnost, strah, osredotočenost in navsezadnje tudi partnersko zaupanje, ki med alpinistoma zgradi posebno Navezo.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Zbirka Pesmi štirih je dokaz, da poezija še vedno buri duhove, pa četudi v dobi prevlade nič kaj poetičnih družabnih omrežij.
Nekaj je bilo v zraku tiste pomladi leta 1953. V kinu so se generacije raznežile ob filmu Vesna, pomanjkanje papirja pa je leta 1953 združilo glasove Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Cirila Zlobca in Toneta Pavčka v pesniško knjižico z naslovom Pesmi Štirih. Pesniki in bralci so si želeli oddahniti od graditeljstva povojne poezije in so spet razmišljali o življenju, ljubezni - in o poeziji. Četudi si kritiki glede pomena zbirke še vedno niso enotni, v oddaji iz serije 50 knjig tri četrt stoletja pozneje iščemo odgovor na vprašanje o poeziji. Najdemo ga v kratkih pogovorih z mladimi iz krožka gimnazije Vič, ki pod mentorstvom prof. Marjetke Krapež ponovno skušajo odgovoriti na večno vprašanje o tem, kako pesmi spreminjajo življenja. Zbirka Pesmi štirih je tako dokaz, da poezija še vedno buri duhove, pa četudi v dobi prevlade nič kaj poetičnih družabnih omrežij.
Trobka poskuša uspavati Malega noja in mu zapoje uspavanko. Kakšna napaka! Noj prvič sliši petje, se navduši in še sam poskusi nekaj zapeti. A žal nima posluha in s petjem kali mir celotne džungle. Trobka in Skok se trudita, a ga ne moreta ustaviti. Vse, kar lahko naredita, je, da Malemu noju ponudita učne ure petja.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Who We Are Now, 2017, drama, 96 min, IMDb ocena: 6.4
Psihološka drama. Beth je bivša kaznjenka, ki je pravkar zapustila zapor in si obupno želi srečati s svojim sinom, ki ga ni videla že nekaj časa. Njena sestra Gabby je skupaj s svojim možem prevzela skrbništvo nad otrokom in nista prepričana, ali je Beth res že pripravljena prevzeti svojega otroka. Beth namreč z njim nima pravega odnosa, saj je bila kot mati dolgo odsotna in se fantek do nje vede kot do tujke. Imenuje jo tetka namesto mama. Mati poskuša vse, da bi se povezala s sinom, zato je včasih tudi nepremišljena, vpada v zasebnost drugih in povzroča scene. Čeprav je zaposlena v lepotilnem salonu, lahko s svojim vedenjem ogrozi službo in svoje prednosti, ki jih ima kot mati. K sreči ji ob strani stojita mlada, idealistična odvetnica in travmatizirani bivši vojak, do katerega ni povsem brezbrižna.
/ ZDA / 2017
Scenarij in režija: Matthew Newton / Igrajo: E.J. An, Helen Beyene, Jason Biggs, Ray Bouderau, Carly Brooke, Myrna Cabello, Octavia Chavez-Richmond, Katherine Dickson, Katie Eichler, Christy Escobar, Bruce Faulk, Mark C. Fullhardt, Olli Haaskivi, Samantha Hill, Sarah Ito …
Nekajminutne dokumentarne oddaje s skupnim naslovom Miniature so tudi v svoji drugi sezoni posvečene Ljubljani. Gre za deset zgodb iz bogate in zanimive zgodovine slovenske prestolnice. Zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o stavbah, dogodkih, navadah in ljudeh preteklega časa v Ljubljani.
Miniatura: Varuh preteklosti osvetljuje manj poznano, a še kako pomembno delo Antona Aškerca.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Ob stoletnici priljučitve Prekmurja slovenskemu nacionalnemu ozemlju, bomo tokratno oddajo Sveto in svet posvetili vlogi katoliških duhovnikov in evangeličanskih pastorjev, ki so gradili prekmursko identiteto in jezik. Naši gostje bodo: Dr. Klaudija Sedar, preučevalka kulturne zgodovine prekmurja, doktorirala je iz Kulturna podoba Jughovzhodnega Prekmurja 17. in 18. stoletju; Dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof in dober poznavalec prekmurske zgodovine, še posebej družbenih in cerkvenih razmer na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Njegova doktorska dizertacija nosi naslov: »Jožef Klekl st. kot publicist v prizadevanju za ohranitev katoliške vere v Slovenski krajini«; in Franci Just, literarni zgodovinar, publicist in avtor številnih knjig o zgodovini in sedanjosti prekmurske literature, med drugimi »Med verzuško in pesmijo: poezija Prekmurja v prvi polovici 20. stoletja«, Besede iz Porabja, besede za Porabje in Panonski književni portreti: Prekmurje in Porabje.
gostje:
dr. Klaudija Sedar
dr. Peter Štumpf
Franci Just
Na strani uporabljamo piškotke, da vam lahko ponudimo boljše storitve.
