Dve milijardi let pred nami se prihodnja človeška rasa znajde na robu izumrtja. Skoraj vse, kar je ostalo na svetu, so osamljeni in nadstvarni spomeniki, ki svoj signal oddajajo v divjino.V znanstvenofantastičnem dokumentarnem filmu "Zadnji in prvi ljudje" ni nobenih ljudi, temveč prav posebni liki: betonski ostanki jugoslovanske brutalnosti, glas Tilde Swinton in glasba islandskega skladatelja Jóhanna Jóhannssona, avtorja glasbene podlage za filmski uspešnici "Sicario" ter "Prihod". Jóhannsson je posnel več kratkih filmov in je pri svojih nastopih pogosto uporabljal vizualne elemente. Ideja za njegov prvi celovečerec se mu je porodila leta 2010, ko je videl podobe nizozemskega fotografa Jana Kempenaersa, na katerih so kolosalne betonske ostaline Titovega režima. Jóhannsson, sicer navdušenec nad znanstveno fantastiko, je črno-bele podobe na 16-mm filmskem traku pospremil z besedilom istoimenskega romana britanskega avtorja in filozofa Olafa Stapledona iz leta 1930.
Two billion years ahead of us, a future race of humans finds itself on the verge of extinction. Almost all that is left in the world are lone and surreal monuments, beaming their message into the wilderness.