Osma sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Najboljši pevci osnovnih šol Spodnjega Podravja in širše so več kot navdušili s svojimi odličnimi nastopi. Pokazali so, da je oder tega projekta postal resnični izziv za vse tiste, ki želijo v petju in glasbi doseči nekaj več, ki želijo resnično dati polet svojemu talentu. Vabljeni k ogledu drugega dela.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
A Barangolások adásában az MTVA munkatársai jóvoltából az Itthon vagy! című sorozatban a Jászság és a Téli Balaton című epizódot láthatják.
V oddaji Potepanja si lahko s pomočjo fundacije MTVA v nizu oddaj z naslovom Doma si! ogledate epizodi z naslovom pokrajina Jászság in Blatno jezero pozimi.
Na brazdah ljubezni je zgodba z začetka prejšnjega stoletja, ko se na Dravskem in Ptujskem polju ob enem od številnih običajev, značilnih za to območje, spoznata Nežka in Tonček. Čeprav živita v različnih okoljih, ju poveže nerazdružljiva ljubezen. Nadaljevanka prikaže skoraj vse stare običaje, šege in navade iz teh krajev, skupaj z narečnimi in etnološkimi značilnostmi ter posebnostmi. Filmski zapis, ki si ga bo na programu Televizije Maribor mogoče ogledati enajst nedeljskih večerov ob 21. uri, bo gotovo postal pomemben kulturno-zgodovinski pomnik za kasnejše rodove.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu.
navrtu@rtvslo.si
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Prešernov dan začnite v družbi oddaje Dobro jutro! Mojca Mavec bo za vas odkrivala kotičke po Ljubljani, ki so tako ali drugače povezani z našim največjim pesnikom. Špela Močnik bo medtem s specialnim pedagogom Markom Juhantom odgovarjala na vprašanje, zakaj je dobro, da je otrokm kdaj tudi dolgčas, v prometnih minutah pa se bomo posvetili eni najbolj perečih tem, to so krožna križišča. Jutri bo tudi sladko - Ljubica Mlinar bo skupaj s Sašom Šketo pripravljala posebno sladico iz fig, saj je fige otrokom rad delil tudi dr. France Prešeren. Toplo vabljeni v našo družbo!
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
16:50
27. Mednarodni Festival FeNS: Najstniški, ponovitev
Izbor samospevov na poezijo slovenskega poeta Franceta Prešerna v izvedbi baritonista Matjaža Robavsa in pianistke Andreje Kosmač, ki kot priznana glasbenika v poustvarjalnem duu uspešno sodelujeta že več let. Posnetek je nastal na Ljubljanskem gradu, slišali boste pesmi Ukazi in Mornar v uglasbitvi Frana Serafina Vilharja in pesem Kam? v uglasbitvi Frana Gerbiča.
Kultura ima v Sloveniji poseben zgodovinski in družbeni pomen. Zaradi kulture in skupnega jezika smo se namreč Slovenci izoblikovali in obstali kot narod. Ob 8. februarju dnevu kulture - bomo v oddaji Tele M Plus govorili o dveh pomembnih kulturno-raziskovalnih gradnikih na mariborskem, ki letos zaznamujeta visoka jubileja - Pokrajinski arhiv Maribor 90-letnico in mariborska univerzitetna knjižnica 120-letnico delovanja.
Predstavljamo svetovna prvaka v sledenju, belgijsko ovčarko Ello in njenega vodnika Tomaža. Obiskali smo nemškega ovčarja Sida, kateremu lastnik ni postavil zgolj pasje ute, temveč pravo vilo. Ob Mednarodnem dnevu mokrišč govorimo o pomenu teh ogroženih ekosistemov za ptice. Svetujemo, kako lahko poškodbe in rane naših živali oskrbimo z medom. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si
Kobilica se med brezskrbnim skakljanjem ustavi ob počasnem polžku in mu vzvišeno prigovarja, naj se premika hitreje, češ da je prepočasen. A nepazljiva odskoči naravnost v ribnik in konča v grlu lačne ribe. Včasih se je res bolje premikati počasneje kakor hiteti, saj v nevarnost pogosto zaidemo prav takrat, ko najbolj hitimo.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Zmagovalec letošnjega projekta Frišno, Emkej, ki velja za enega najbolj izkušenih in najvidnejših predstavnikov žanra, v zadnjem času spet nagovarja široko domače občinstvo. V družbenih viharjih, ki jih živimo, je jasno, da rap še zdaleč ni rekel zadnje besede. Glasbenik bo pripravil enourni program in z okrepljenimi Muzičari nastopil povsem akustično v Sodnem stolpu v Mariboru. Ob že znanih bo predstavil tudi najnovejše skladbe.
Kaj bi se zgodilo, če bi se »ustavil« eden izmed večjih informacijskih sistemov v naši državi – knjižnični sistem COBISS? Ali bi si še lahko izposojali knjige v knjižnici? Ali bi imeli vse podatke o slovenskih raziskovalcih in njihovih projektih? Dokumentarni film z naslovom Od kartice do klika kronološko oriše razvoj sistema COBISS, ki ga razvija in vzdržuje Institut informacijskih znanosti iz Maribora, v zadnjem obdobju pa je ta prevzel tudi vlogo upravitelja superračunalnika Vega.
Baritonist Matjaž Robavs in pianistka Andreja Kosmač sta na Ljubljanskem gradu predstavila izbor slovenskih samospevov. Grajske sobane sta napolnila s subtilnimi interpretacijami uglasbenih poezij skladateljev Lucijana Marije Škerjanca, Antona Lajovica, Frana Gerbiča in Frana Serafina Vilharja. Matjaž Robavs je končal študij solopetja na Univerzi za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju, v okviru katerega se je specializiral prav za interpretacijo samospeva in oratorija. Andreja Kosmač je z odliko diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Dubravke Tomšič Srebotnjak in se specializirala predvsem za igranje komorne glasbe.
Afera »osamosvojitveni muzej« je med muzealci odprla pandorino skrinjico. Oglasili so se predstavniki Skupnosti muzejev Slovenije, Slovensko muzejsko društvo in ICOM Slovenija, ki opozarjajo na osnovni problem, ki je pripeljal do sedanjega spora, to je, da nimamo zakona o muzejih. Predstavljamo predloge strokovnjakov za izboljšanje vloge in delovanja muzejev. Leto 2023 je Picassovo leto, ko v številnih evropskih državah odpirajo razstave, posvečene temu slikarju. Mineva namreč petdeset let od njegove smrti leta 1973. Pozanimali smo se, zakaj Picasso velja za enega najvplivnejših umetnikov dvajsetega stoletja. Ogledali smo si dokumentarni film Smučarske sanje režiserke Haidy Kancler, ki spremlja tri mlade navdušene smučarke iz afganistanske vasi na poti v Evropo, kjer se izobražujejo za učiteljice smučanja. A kulturne razlike in različna pričakovanja vseh vpletenih pripeljejo do drugačnega poteka zgodbe. Obiskali smo koncert pevke Aynur, ki velja za eno najprepoznavnejših imen turške scene. Z ikono sodobnega kurdskega melosa smo se med drugim pogovarjali o tem, kako glasba premika meje med Vzhodom in Zahodom. Pogovarjali smo se tudi z ameriškim glasbenikom Sidom Griffinom, ki je bil na vrhuncu slave s skupino The Long Ryders v osemdesetih letih, marca pa bo izšel njihov najnovejši album - September November.
Visokozmogljiva plastika je lahko rešitev za več težav, ki nas pestijo. Zaradi večje toplotne in kemične odpornosti lahko nadomesti uporabo kovin, ki jih primanjkuje, za njeno proizvodnjo pa porabimo manj energije. Uporablja se za proteze, ker so te zato lažje in skladnejše z našim telesom. Zdravniki lahko bolnikom s sivo mreno povrnejo normalen vid, tako da odstranijo naravno očesno lečo in jo nadomestijo z umetno iz plastike z veliko zmogljivostjo. V avtomobilski industriji se za tako plastiko odločajo tam, kjer želijo zmanjšati težo sestavnih delov. Visokozmogljiva plastika zajema približno en odstotek plastike, proizvedene po vsem svetu. Kako je zgrajena in kje jo bomo še uporabljali?
Pred dvema letoma smo v Cortini d'Ampezzo spremljali zelo zanimivo superveleslalomsko tekmo, ki jo je dobila Lara Gut-Behrami. A je bila še pri zadnjem vmesnem času najhitrejša Mikaela Shiffrin. Z napako v zadnjem delu proge je končala na tretjem mestu, srebrno medaljo je osvojila Corinne Suter.
Na strani uporabljamo piškotke, da vam lahko ponudimo boljše storitve.
PLANET 
TV3 
TV1000