Umetnostna galerija Maribor (UGM) je v slovenskem kulturno-umetniškem prostoru prisotna že 65 let. V svojih depojih hrani 7000 del uglednih slovenskih umetnikov. Skozi svojo celotno zgodovino se je UGM soočala s prostorsko stisko in za sodobno umetnost neprimernimi prostori. Kljub temu so razstave, ki jih v galeriji snujejo in pripravljajo, zelo kakovostne, najsi gre za slovensko umetniško produkcijo ali mednarodne razstave. Galerija ponuja tudi bogat obrazstavni in pedagoški program in je kot institucija prijazna slepim in slabovidnim osebam. V zadnjem času pa pod galerijsko okrilje sodita tudi predstavitev in popularizacija skulptur Forma Vive, nastalih v 70. letih prejšnjega stoletja. V galeriji si prizadevajo, da bi ostale zapisane v kolektivnem spominu meščanov. Trenutno so namreč mnoge med njimi, žal, pozabljene in zanemarjene. Oddajo ob 65. letnici UGM so zasnovale novinarke kulturne redakcije TVMB (Karmen Podlesnik Marčič, Mateja Tomašič, Polona Pivec in Petra Skok).
V rubriki Svetujemo se bomo posvetili zdravju zob in zobnim aparatom, mladinski center Celje se spozna na zdrav zajtrk, motoristi reševalci pripravljajo zelo pomemben kongres, kjer boste lahko sodelovali tudi vi, Umetnostna galerija Maribor praznuje 65 .-ti rojstni dan, z direktorico Pokrajinskega muzeja pa se bomo posvetili tudi pomenu mizarskih delavnic v preteklosti.
Z likovno pedagoginjo bomo ustvarjali prav posebne pirhe, Kolektiv ZiZ ima nekaj zanimivih idej in nagrad, pridružila se nam bosta člana prostovoljnega gasilskega društva iz Starš, še zadnjič bodo predmet iz preteklosti iskali učenci OŠ Fram, s svojo novo knjigo in tudi simpatično pesmijo pa pod Pekrsko gorco prihaja Rok Vilčnik.
Kakor nas cvetna nedelja z dogodki velikega tedna vodi v praznovanje največjega krščanskega praznika, tako naj vas k čudežu odrešenja vodi naša oddaja. V spodbudo vam bo ljudski misijon v idrijsko-cerkljanski dekaniji.
Na svetovni dan mladih bodo z nami člani glasbene skupine Proper. Vsebino dnevov velikega tedna pa bodo predstavili verniki različnih krščanskih cerkva. Prejemnica nagrade Nadje Magajna je letos šolska sestra Gabrijela Koncilja. Študenti in profesorji Akademije za glasbo so posneli monumentalno intimno delo Franza Liszta Via Crucis.
Rečni sediment vpliva na plovnost rek, na ribolov, na proizvodnjo elektrike v hidroelektrarnah… Ponekod ga je preveč, ponekod premalo. Kaj storiti s sedimentom v jezovih? Je to odpadek? Ga je smiselno izkopati ali – ko vode narastejo – spustiti po reki navzdol? Rečni sediment je velika neznanka. Tudi v porečju Donave in njenih pritokov se z njim doslej ni nihče resno, strokovno in organizirano ukvarjal. Države imajo vsaka svoj sistem meritev in rezultatov ni mogoče primerjati. A ker se je upravljanja sedimenta nujno lotiti na mednarodni ravni, so se države začele povezovati in iskati skupne rešitve. Pri projektu Evropske unije Seddon so ob Donavi zgradili raziskovalni kanal, rezultati raziskav in možne strategije upravljanja pa bodo na voljo vsem podonavskim državam.
Odbor za narodnosti na Madžarskem. Članica delovnega telesa je tudi slovenska parlamentarna zagovornica. - Mali kralič. Svetovno uspešnico francoskega pisatelja v domače narečje prevedel porabski študent.- Stric Geza gre v Zaturce. Film o galicisjki poti potomcev prekmurskega vojaka. - Kolografije in male kiparske umetnine. Razstava Jureta Repenška v Monoštru.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Kamp je kratki dokumentarni film Norveške televizije, ki spremlja življenje mladostnikov, ki se pripravljajo na prejem zakramenta sveta birma. Vabljeni k ogledu.
Cerkveno slikarstvo je bilo v 19. st. v polnem razmahu. V tem času je bilo poslikanih okrog 400 cerkva po Slovenskem. Na širšem Štajerskem so v tem času delovali predvsem furlanski slikarji, svoje znanje pa so prenašali tudi na nekatere slovenske učence. Franc Gornik iz župnije Sv Peter, današnjega Malečnika pri Mariboru, je bil eden izmed njih. Domači župnik je prepoznal slikarski talent in 14 leten se je pričel učiti od slikarjev iz Homina Jakoba Brolla in Tomaža Fantonija, sam pa je kasneje opravil poslikavo 21 cerkva in kapel.
V rubriki Svetujemo se bomo posvetili zdravju zob in zobnim aparatom, mladinski center Celje se spozna na zdrav zajtrk, motoristi reševalci pripravljajo zelo pomemben kongres, kjer boste lahko sodelovali tudi vi, Umetnostna galerija Maribor praznuje 65 .-ti rojstni dan, z direktorico Pokrajinskega muzeja pa se bomo posvetili tudi pomenu mizarskih delavnic v preteklosti.
Z likovno pedagoginjo bomo ustvarjali prav posebne pirhe, Kolektiv ZiZ ima nekaj zanimivih idej in nagrad, pridružila se nam bosta člana prostovoljnega gasilskega društva iz Starš, še zadnjič bodo predmet iz preteklosti iskali učenci OŠ Fram, s svojo novo knjigo in tudi simpatično pesmijo pa pod Pekrsko gorco prihaja Rok Vilčnik.
»Angel pozabe« je predmet eseja na maturi v Sloveniji in tako maturantje in maturantke raziskujejo prizorišča romana.
V graškem Werkraumtheatru so vabili na pesniško-glasbeni festival Drugačne strani in strune, pri katerem sta tokrat gostovala šansonjerka Vita Mavrič in kantavtor Jani Kovačič.
ACIB v Gradcu je povabil študente iz Univerze v Ljubljani na ogled mednarodne raziskovalne ustanove.
Odbojkarji SK Posojilnica Aich/Dob potrebujejo proti Waldviertlu še dve zmagi za tretji naslov avstrijskega prvaka.
http://slovenci.orf.at
Umetnostna galerija Maribor (UGM) je v slovenskem kulturno-umetniškem prostoru prisotna že 65 let. V svojih depojih hrani 7000 del uglednih slovenskih umetnikov. Skozi svojo celotno zgodovino se je UGM soočala s prostorsko stisko in za sodobno umetnost neprimernimi prostori. Kljub temu so razstave, ki jih v galeriji snujejo in pripravljajo, zelo kakovostne, najsi gre za slovensko umetniško produkcijo ali mednarodne razstave. Galerija ponuja tudi bogat obrazstavni in pedagoški program in je kot institucija prijazna slepim in slabovidnim osebam. V zadnjem času pa pod galerijsko okrilje sodita tudi predstavitev in popularizacija skulptur Forma Vive, nastalih v 70. letih prejšnjega stoletja. V galeriji si prizadevajo, da bi ostale zapisane v kolektivnem spominu meščanov. Trenutno so namreč mnoge med njimi, žal, pozabljene in zanemarjene. Oddajo ob 65. letnici UGM so zasnovale novinarke kulturne redakcije TVMB (Karmen Podlesnik Marčič, Mateja Tomašič, Polona Pivec in Petra Skok).
Pragozd Krokar je največji v Sloveniji in je vpisan tudi na Unescov seznam svetovne naravne dediščine.
Dr. Uroš Ahčan je vrhunski plastični, rekonstrukcijski in ekstetski kirurg, ki premika meje tudi v svetovnem merilu.
V edinem ohranjenem mariborskem gradu je danes Pokrajinski muzej.
Stanka Golob je za svoj slikarski medij izbrala pesek.
Kulinarika postaja pomemben del turistične ponudbe.
***
KROKAR PRIMEVAL FOREST
In the forest-covered Slovenia, there are as many as 14 primeval forests or their remains, covering a total of 540 hectares. The largest among them is Krokar Primeval Forest in Kočevsko, which has been listed as a UNESCO World Heritage Natural Site since 2017.
DR UROŠ AHČAN
Slovenia has a great number of outstanding doctors including experts that move boundaries by world measure. Among these is top expert, plastic, reconstructive and aesthetic surgeon, Dr Uroš Ahčan.
MARIBOR MUSEUM
Maribor, the second largest Slovenian city, grew on the banks of the Drava River, at the crossroads of Central European trade routes, and was first mentioned in written records in 1254. The city used to have three castles, of which only one remains preserved. Today, it is the seat of the Maribor Regional Museum.
SAND PAINTINGS
Painter Stanka Golob has chosen sand as the medium of her artistic expression. The technique of sand painting may seem simple and easy, but it requires a lot of preparation and precision, as corrections at a later stage of the process are not possible. She uses sand of different size and colour to give her paintings a spatial dimension.
SLOVENIAN CUISINE
In the tourist offer of a country, gastronomy holds an important place. This awareness has grown in Slovenia in the recent years, and the country has made great advances in the field of cuisine, becoming increasingly recognised in the world as a destination of outstanding culinary and wine experiences. This March, it hosted the European Food Summit and, in 2021, it will be the bearer of the title European Gastronomic Region.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Za Dnevnikov izbor na svetovni dan zemlje 22.4., Barbara Renčof pripravlja slavospev planetu Zemlji, posebej Škocjanskim jamam in Krasu. Vreme je vedno bolj intenzivno in zadnje poplave pri nas so prizadele tudi Škocjanske jame, ki so pod Unescovo zaščito svetovne naravne dediščine od leta 1986. Poleg tega so po Ramsarski konvenciji o mokriščih tudi zaščitene od maja leta 1999 in so mednarodnega pomena tudi zaradi edinstvenega prostora za vodne ptice. Mokrišča so danes eden od najbolj ogroženih ekosistemov. Katere nevarnosti prežijo Škocjanskim jamam zaradi človekovih posegov v okolju, kje vse so že vidni znaki onesnaževanja in kako zavarovati ta naš podzemni biser, o katerem prvi pisni viri izvirajo že iz 2. stoletja pred našim štetjem. Da je bil človek v jamah na škocjanskem krasu, pa kažejo tudi arheološke najdbe iz bakrene in zgodnje bronaste dobe. Koliko podvodnih poti ostaja neraziskanih, koliko različnih živalskih in rastlinskih vrst živi v Parku Škocjanske jame in kaj bi morali spremeniti, če želimo ohraniti naše naravne bisere? Škocjanske jame postajajo vse bolj priljubljene, saj jih vsako leto obišče več turistov.
Če bi mag. Staneta Jurgca, gosta tokratne oddaje Dober večer vprašali, kaj je najraje, bi skoraj gotovo rekel, da je najraje dirigent. Že kot otrok je s paličico mahal orkestrom, ki jih je poslušal po radiu. Kasneje je počel marsikaj, prav gotovo pa je pustil največjo sled v mariborski Operi in baletu. Več kot 20 let sta oba ansambla delala pod njegovim umetniškim vodstvom. In to je bil tudi čas, ko je mariborska opera skupaj z baletom stopila v svet in svet pripeljala k nam. V času njegovega direktorovanja in umetniškega delovanja so v Mariboru nastopili operni pevci in pevke svetovnega slovesa, v baletnem ansamblu pa je začel plesati današnji umetniški vodja samostojnega Baleta Edward Clug. Tako opera kot balet sta postala zanimiva izvozna artikla in nosilca kulturnega turizma v Mariboru.
Ob 800-letnici nastanka reda Frančiškovih manjših bratov v italijanskem Assisiju TVS uvršča v program dokumentarni film o zgodovini frančiškanskih redov na Slovenskem.
Iz prvotnega reda so skozi stoletja nastali različni cerkveni redovi: minoriti, frančiškani, kapucini, klarise in tretji red. Avtor filma Arne Brejc je izbral osebni pogled predstavnikov teh redov za razkrivanje njihovega odnosa do ustanovitelja reda, Frančiška Asiškega ter pomen in vlogo redov v modernem času.
Kdo so ti ljudje in zakaj so se odločili slediti Frančiškovemu nauku? Kako se je danes mogoče zavezati skoraj arhaičnim vrednotam, kot so "pokorščina, čistost in uboštvo"?
Zaradi velikanskih razlik med bogastvom in revščino je v 13. stoletju kot odgovor na takšne razmere nastala ena najbolj tolerantnih, miroljubnih in demokratičnih smeri v katoliški cerkvi. Frančišek, sicer sin bogatega trgovca iz Assisija, se je odpovedal zemeljskemu razkošju in bogastvu ter našel odgovor na stiske tedanjega krutega časa v skromnosti, razumevanju in dialogu, kar je njegov nauk ohranilo aktualnega in za ljudi privlačnega še 800 let po njegovem nastanku.
Umetnostna galerija Maribor (UGM) je v slovenskem kulturno-umetniškem prostoru prisotna že 65 let. V svojih depojih hrani 7000 del uglednih slovenskih umetnikov. Skozi svojo celotno zgodovino se je UGM soočala s prostorsko stisko in za sodobno umetnost neprimernimi prostori. Kljub temu so razstave, ki jih v galeriji snujejo in pripravljajo, zelo kakovostne, najsi gre za slovensko umetniško produkcijo ali mednarodne razstave. Galerija ponuja tudi bogat obrazstavni in pedagoški program in je kot institucija prijazna slepim in slabovidnim osebam. V zadnjem času pa pod galerijsko okrilje sodita tudi predstavitev in popularizacija skulptur Forma Vive, nastalih v 70. letih prejšnjega stoletja. V galeriji si prizadevajo, da bi ostale zapisane v kolektivnem spominu meščanov. Trenutno so namreč mnoge med njimi, žal, pozabljene in zanemarjene. Oddajo ob 65. letnici UGM so zasnovale novinarke kulturne redakcije TVMB (Karmen Podlesnik Marčič, Mateja Tomašič, Polona Pivec in Petra Skok).
Jacques Prévert velja za enega najbolj priljubljenih pesnikov 20. stoletja. Njegovo legendarno pesniško zbirko Besede (1946) lahko zdaj v sijajnem prevodu Aleša Bergerja prvič v celoti preberemo v slovenščini. Gre za evropsko pesniško uspešnico, ki prinaša tako socialno angažirana besedila kot drobne poetične utrinke vsakdanjika, predvsem pa pesnik v zbirki izraža svoj upor zoper vojno, klerikalizem in sprijenost političnih elit ter sočutje do tistih, ki jih pestijo krivice in nesmisli tega sveta. O Besedah bosta spregovorila prevajalec Aleš Berger in avtor spremne besede dr. Primož Vitez. V drugem delu oddaje bomo predstavili obsežen roman Jakobove bukve izpod peresa Olge Tokarczuk, ki sodi s svojim opusom v sam vrh sodobne poljske književnosti. Pisateljica pripoveduje v Jakobovih bukvah o Poljski v drugi polovici 18. stoletja, o poljskih Judih in o verski doktrini judovskega heretika Jakoba Franka, ki pri iskanju prave vere in poti za svoje ljudstvo ni izbiral sredstev. Avtorica prikaže njegova prizadevanja, da bi povezal judovstvo in krščanstvo, in kritično spregovori o poljskem antisemitizmu in poljski kolonialni preteklosti.
Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Režiserka: Magda Lapajne
Glasba je izmed vseh umetnosti prav gotovo tista, ki najmočneje povezuje ljudi vseh generacij, interesov in življenjskih nazorov. Ker smo prepričani, da sta kultura in umetnost javni dobrini, ki bi morali biti dostopni prav vsem, smo 25. maja 2018 v mariborskem mestnem parku za vse ljubitelje opere in klasične glasbe ter ne nazadnje tudi za vse radovedne mimoidoče pripravili zdaj že tradicionalni koncert opernih arij in zborov pred iztekom letošnje gledališke sezone. Koncert z naslovom Operna noč v Mestnem parku, ki je brezplačen in prosto dostopen prav vsem, so ob spremljavi Simfoničnega orkestra SNG Maribor in pod taktirko dirigenta Simona Krečiča izvedli solisti in zbor mariborske operne hiše. Predstavili so najlepše operne melodije iz največjih uspešnic aktualne sezone pa tudi zanimiv izbor odlomkov iz opernih del, ki jih bomo izvedli v prihodnji sezoni.
Program
Giuseppe Verdi: Uvertura k operi Nabucco
Giuseppe Verdi: Tacea la notte placida, arija Leonore iz opere Trubadur
solistka: Rebeka Lokar, sopran
Giuseppe Verdi: Di quella pira, arija Manrica iz opere Trubadur
solist: Renzo Zulian, tenor
Giuseppe Verdi: Oh dischiuso è il firmamento!, arija Fenene iz opere Nabucco
solistka: Irena Petkova, mezzosopran
Giuseppe Verdi: Duet iz prvega dejanja opere Rigoletto
solista: Petya Ivanova, sopran, Martin Sušnik, tenor
Giuseppe Verdi: Va pensiero, zbor hebrejskih sužnjev iz opere Nabucco
Giacomo Puccini: Vogliatemi bene, duet iz 1. dejanja opere Madama Butterfly
solista: Rebeka Lokar, sopran, Renzo Zulian, tenor
Charles Gounod: Ah, je ris de me voir, arija Marguerite iz opere Faust
solistka: Andreja Zakonjšek Krt, sopran
Charles Gounod: Avant de quitter ces lieux, arija Valentina iz opere Faust
solist: Jure Počkaj, bariton
Charles Gounod: Gloire immortelle de nos aieux, zbor vojakov iz opere Faust
Wolfgang Amadeus Mozart: Arija Papagena ter duet Papagena in Papagene iz opere Čarobna piščal
solista: Jaki Jurgec, bariton, Andreja Zakonjšek Krt, sopran
Umberto Giordano: Vicino a te, duet Andree Chénierja in Maddalene iz opere Andrea Chénier
solista: Sabina Cvilak, sopran, Renzo Zulian, tenor
Gaetano Donizetti: Arija Marie iz drugega dejanja opere Hči polka (La fille du régiment)
solistka: Petya Ivanova, sopran
Gaetano Donizetti: Ah! mes amis, quel jour de fête!, arija Tonia iz komične opere Hči polka
solist: Martin Sušnik, tenor
Robert Stolz: Spiel auf deiner Geige, arija Kneginje Jadje iz operete Venera v svilu
solistka: Sabina Cvilak, sopran
Franz Lehár: Lippen schweigen, 's flüstern Geigen, duet Hanne in Danila iz operete Vesela vdova
solista: Andreja Zakonjšek Krt, sopran, Martin Sušnik, tenor
Eduardo di Capua: O sole mio
(različni solisti)
Na strani uporabljamo piškotke, da vam lahko ponudimo boljše storitve.
