O partizanskem uporu in kolaboraciji, komunistični revoluciji in bojevitem protikomunizmu, o bratomoru in deljeni politični in moralni krivdi.
Danes 94-letni dr. Zdenko Roter, utemeljitelj sociologije religije na Slovenskem in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, je bil rojen leta 1926 v Ljubljani v družini železniškega uradnika. Že kot gimnazijski dijak je po okupaciji sodeloval v ilegalnem odporniškem gibanju v okupirani Ljubljani, s šestnajstimi leti pa je, prepričan, da gre za nujno osvobodilno gibanje, poleti 1942 odšel v partizane. Bil je borec Gubčeve brigade in z njo je preživel mnoge težke preizkušnje, od leta 1943 pa je bil kurir in leta 1944 vodja ene najpomembnejših kurirskih postaj TV 3 nad Litijo. Ob koncu vojne je bil vpoklican v obveščevalno službo in v Upravi državne varnosti je ostal vse do konca petdesetih let preteklega stoletja. Njegovo delovno področje je bilo v
t. i. referatu za kler. V tej službi je doživel tudi mnoga neprijetna spoznanja o naravi vladajočega režima. Ko je zapustil Udbo, se je posvetil izobraževanju in se vključil v akademsko življenje. Ob delu na fakulteti, kjer se je zbrala intelektualno zelo močna skupina raziskovalcev in profesorjev, je kot eden od svetovalcev liberalnega slovenskega premiera Staneta Kavčiča že v šestdesetih letih zagovarjal ideje pluralne demokracije kot vrhunske uresničitve socialistične ideje. Sredi šestdesetih let je bil tudi eden od očetov daljnosežnega družboslovnega projekta Slovensko javno mnenje. Po osamosvojitvi Slovenije je prof. dr. Zdenko Roter deloval kot svetovalec predsednika Republike Slovenije Milana Kučana.
V štiridelni oddaji Spomini Zdenko Roter, tako kot v svoji knjižni trilogiji, z neizmerno ostrino razgaljujoče iskrenosti razpne pred nami burno, razvrvano stoletje naše polpreteklosti. V svoji pripovedi je nekdanji partizan in pozneje Udbovec prelomil z zaroto molka. Govori o partizanskem uporu zoper okupatorje, ki je bil legitimno in visoko moralno dejanje, govori o kolaboraciji, o komunistični revoluciji in bojevitem protikomunizmu slovenske klerikalne politike, o hibridni državljanski vojni, o bratomoru, o deljeni politični in moralni krivdi, o odgovornosti partizanske in domobranske strani, predvsem pa o odgovornosti ideologov obeh strani in odločujočih voditeljev, ki so z ideološko propagando razdvajali narod, o spopadu političnih elit za povojno oblast, o dedičih medvojnih in povojnih hudodelstev. Govori o časih, ko je vladalo zlo, ki je ubijalo, uničevalo in uprizarjalo najhujše, ne le celotnim skupinam ljudi, ampak predvsem in še posebno posameznikom. In kakor je za vse zlo med vojno in takoj po njej krivda deljena, je deljena tudi odgovornost in bi moralo biti deljeno tudi obžalovanje obeh strani, da je do vsega tega prišlo.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Lahti gosti kar tri tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih. Ker je zaradi težav z vetrom na začetku sezone odpadla preizkušnja v Ruki, jo bodo izpeljali na skakalnici, ki leži nekoliko južneje na Finskem. Tudi v Lahtiju pa morajo tisti najboljši vedno ujeti tudi ugodne vetrovne razmere.
Z doktorico Flisovo bomo govorili o konkretnih vajah, ki pomagajo pri težavah z našimi kostmi, bliža se Kurentovanje v evropski prestolnici festivalov 2020, se pravi na Ptuju, tam bo poseben dan namenjen tudi seniorjem, medtem pa bo OŠ Gustava Šiliha v Mariboru obiskala skupina Ježevka. Spoznali pa boste tudi klub ljubiteljev glasbe in kulture v 50.-ih.
O trenutnih opravilih v naravi bo govorila strokovnjakinja iz Botaničnega vrta UM; združenje dobrodelnih motoristov pod imenom Beli Angel bo izvedlo prav posebno akcijo; posebnosti se skrivajo tudi v rubriki Zadetek; predstavili bomo mariborskega boksarja, ki si želi v ZDA, glasbeni gost pa bo tokrat Dominik Bagola Balladero.
V novi oddaji Rojaki potujemo v Celovec, kjer se je na sedežu ORF-a sestala komisija za programske vsebine RTV Slovenija, namenjena Slovencem v sosednjih državah, z namenom iskanja novih programskih sinergij. Ob tej priložnosti smo obiskali tudi tamkajšnjo Slovensko študijsko knjižnico, ki deluje v prostorih Mladinskega doma. Zaslišali bomo narečje Porabja in se za konec zavihteli s pustnimi šemami v Lovranu, mednarodno pustno povorko sooblikuje tudi slovensko društvo na Hrvaškem.
Oddaja Slovenski utrinki, ki je na madžarski televiziji na sporedu od leta 1992 vsakih štirinajst dni, je informativnega značaja. Pripravlja se o Slovencih na Madžarskem in je namenjena predvsem na Madžarskem živeči slovenski skupnosti. V magazinih je največji poudarek na narodnostni kulturi, ohranjanju porabske tradicije, porabskem šolstvu in narodnostni politiki. Vključeno je tudi čezmejno sodelovanje med Prekmurjem in Porabjem, občasno pa so objavljene tudi reportaže iz Slovenije. Vabljeni k ogledu.
Poglejte si posnetek tradicionalne prireditve Ciciban poje in pleše, na kateri se s pevskimi in plesnimi točkami predstavljajo predšolski otroci iz vrtcev severovzhodne Slovenije. Na oder je pogumno stopilo veliko otrok. Vabljeni k ogledu.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Dokumentarni film Tomos: Narejeno v Jugoslaviji skuša kulturološko in sociološko raziskati fenomen Tomosa v primorski regiji in širše, saj Tomos v svojih zlatih letih preseže samo tehnično dediščino. Pomeni globalno zgodbo. V krajih okoli Kopra je bilo v petdesetih letih prejšnjega stoletja veliko delavcev brez zaposlitve. Kraji so bili brez tovarn ali pomembnejših industrijskih centrov. Trst je bil s svojimi proizvodnimi organizacijami odrezan, domačini iz Kopra in okolice pa brez vsake možnosti, da si zagotovijo ustrezen košček kruha. V takšnih okoliščinah je leta 1954 nastala Tovarna motornih vozil Sežana, ki so jo nato preselili v Koper.
Tomos je s svojo industrijo ob morju zamikal marsikaterega delavca iz notranjosti slovenskega in jugoslovanskega prostora. Ljudje so v Koper prihajali od vsepovsod. Na nov življenjski slog je vplival tudi razvoj marketinške in oglaševalske stroke, ki sicer ni bila značilna za države s socialistično ureditvijo. Jugoslovanski marketinški strokovnjaki so si prav v obdobju od šestdesetih do osemdesetih let prejšnjega stoletja odločno prizadevali, da bi oglaševanje, ki se je začelo spogledovati z zahodom, približali političnim elitam.
Tomosova posebnost je zagotovo bila tudi to, da so slovenske motorje vozili italijanski dirkači. Zaradi neposredne bližine Trsta so se tam kalili mladi vozniki. Eden izmed njih je bil Tržačan Gilberto Parlotti, ki je postal Tomosov uradni tovarniški dirkač in bil izrednega pomena za tovarno. Omenimo še Luigija Rinauda in seveda domačine Janka Štefeta, Adrijana Bernetiča in Antona Kralja ter Hrvata Zdravka Matulja.
Športni uspehi Tomosovih dirkačev in občutek varnosti, ki ga je ljudem dajal Tomos z delovnimi mesti in vpetostjo v okolje, so razumljiv ponos in vez tukajšnjih prebivalcev s Tomosom in njegovo dediščino. Bogato zbirko Tomosove industrijske dediščine vidimo v Muzeju Tomosove zgodovine v središču starega mestnega jedra, tik ob enem najlepših trgov na nekdanjem beneškem ozemlju, Titovem trgu. Vedno večje zanimanje zanj kažejo tudi turisti, celo tisti iz najbolj oddaljenih delov sveta, ki v slovensko Istro prihajajo s križarkami. Še en primer ohranjanja tehnične kulturne dediščine nekdanjega koprskega velikana je Muzej motociklizma Grom na Vranskem, kjer imajo izjemno zbirko Tomosovih dirkalnikov. Klubske dirke so bile Tomosova posebnost. Z njimi sta tovarna in inštitut preizkušala meje mogočega. Z motorji je v Koper »udaril« rok. Legendarna primorska zasedba Boomerang je leta 1971 v menzi tovarne Tomos priredila enega prvih rokovskih koncertov na Primorskem. Pionirski rokovski repertoar, ki so ga pripravljali leto dni, pooseblja takratni Zeitgeist, vonj po svobodi, oziranje čez meje v neko novo prihodnost.
V dokumentarnem filmu med drugim nastopajo Stevo Vujić in Društvo Tomos, dr. Jure Ramšak, Neža Čebron Lipovec, Tomo Vran, Igor Rosa, Miro Koršič, Aurelio in Andrea Flego, Nataša Ogrin Tomšič, Anita Batista, dr. Marcel Ražman, Zlati Klun, Baril Riders, Petja Grom, Janez Peter Grom, Tone Fornezzi Tof in drugi.
Tokrat čarodej Sam Sebastian s čarovnijo preseneti in navduši Tinkaro Kovač v snemalnem studiu, kjer snema nove pesmi. Pričara ji zanimivo darilo.
Poleg tega v Salonu uporabnih umetnosti v Mariboru gosti dramskega in filmskega igralca Gorazda Žilavca, ki je izzvan k igri na srečo, v kateri mora zastaviti svoj denar. Ali ga bo dobil nazaj?
http://www.carodej.org
Zsuzsa Budavari Novak se je rodila leta 1978 v Kecskemetu na Madžarskem. V Pecsu se je na Fakulteti za umetnost izobraževala na smeri zborovodstva in glasbene pedagogike. V Mariboru pa smo jo prav zares opazili, ko je leta 2002 prevzela vodenje Akademskega pevskega zbora Maribor, nekaj kasneje pa še zbor Glasbene matice. Ko se zdaj prikloni na Velikem odru SNG Maribor, ji občinstvo navdušeno zaploska, ker je jasno, da je operni zbor pripravila za nastop. Voditi sestav poklicnih in profesionalnih pevcev glasbenikov pa ni kar tako. Zsuzsa Budavari Novak bo gostja oddaje Dober večer na TV Maribor.
Oddaja »Obrazi naših rojakov« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Raziskava o protipotresni varnosti 15-ih najbolj potresno ogroženih stolpnic v Ljubljani je potrdila domneve stroke, da ne ustrezajo sodobnim protipotresnim standardom. Stroka meni, da bi bilo pet stolpnic najbolje porušiti in na novo zgraditi. Na MOL-u, ki je naročil raziskavo, pravijo, da rezultati samo nakazujejo možne rešitve in da je skrb za potresno varnost stavb predvsem v rokah lastnikov. Kljub temu se bo problematike morala lotiti tudi država, saj Slovenija leži na potresno zelo dejavnem območju, stavb z neprimerno potresno varnostjo pa je samo v Ljubljani več kot 2000.
Režiser Ivica Buljan in igralci iz ljubljanske Drame in Mestnega gledališča ljubljanskega bodo spregovorili o skupnem avtorskem delu po motivih treh poljudno -znanstvenih knjig Y. N. Hararija: Homo Sapiens, Homo Deus, 21. nasvetov za 21. stoletja. Pod formo znanstvenega kabareta se skrivajo različne oblike od fizičnega gledališča, Stand upa, performanca do popevke in sodobnega plesa.
Medijski raziskovalec, Lenart Kučič je spregovoril o širšem kontekstu Hararija kot zgodovinarja in o njegovih napovedih za prihodnost človeštva. Bo Homo Sapiens prešel v Homo Deusa? Prepričan je, da je za njegovo interpretacije potrebno mnogo več kot zgolj proste, subjektivne interpretacije igralcev.
Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
Režiserka: Jasna Hribernik
