TV spored TV SLO 1
26. april 2024 - 2. maj 2024
-
- Najljubša jed letečega Hrustavka so meteoriti. Lebdeče skale so domovanje godrnjavih migcev in ti nočejo, da jim Hrustavko hrusta domke. Boti mora biti zelo previden, izogibati se mora koščkom meteoritov in paziti, da si Hrustavko ne bi privoščil tudi njega. Saj mora vendar opraviti svojo nalogo.
-
- Vabljeni, da se tudi ob torkih prebujate z nami! Prva ura bo posvečena aktualnemu dogajanju in pregledu dnevnega tiska. Posebne svetovalne minute bodo namenjene predvsem gledalcem v zrelih letih, skrbeli bomo za (sobne) rastline ter spoznavali aktivne in energične starostnike. Vsak mesec bodo v kuharskih minutah v ospredju različne jedi, terenska ekipa pa bo potovala po Sloveniji in raziskovala zanimive zgodbe mostov. Ne zamudite oddaje Dobro jutro!
-
- Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
-
08:05 Dobro jutro
- Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
09:05 Dobro jutro- Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
- 0
- Iz vsakega srca naj za veliko noč odmeva aleluja. Kako iz brezna bolečine odvaliti kamen in vstati? Prisluhnite. Med velikonočno vigilijo po 40 postnih dneh duhovnik ob prižgani sveči veličastno zapoje alelujo. Vsa cerkev alelujo večkrat ponovi. Kristus je zares vstal in živi! Smrt in grob nimata več moči! Beseda v hebrejskem jeziku pomeni »slavimo Gospoda«. Sveti Hieronim jo je prvi zapisal v latinski prevod Svetega pisma, Vulgati. Velikonočni čas je obdobje velike radosti. Da bo vsak izmed nas iz srca zapel svojo alelujo, prisluhnite nekaterim med nami, kako so v breznu stiske doživeli velikonočno jutro. Šege in pesem pa nas bodo povezale z rojaki Ziljske doline.
- Svetovni dan poezije in gledališča je priložnost, da počastimo umetnike, spodbujamo branje, pisanje, gledališko dejavnost … Ti veji ustvarjanja imata posebno mesto tudi v srcih gluhe in naglušne skupnosti. Obiskali smo gluhe osebe, predane umetnosti, ki hkrati opozarjajo, da niso polno vključeni v vse pore slovenske kulture, saj se zatakne že pri podnapisih, ki bi jim filme, risanke, informativne oddaje in poezijo, predvsem pa gledališče naredili dostopne.
- V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
- Dokumentarni film ob 30. obletnici javnega zavoda Narodni dom in ob 30. Festivalu Lent Film ponuja izrazito avtorski pogled na kulturno krajino mesta Maribor, ki jo zadnjih trideset let aktivno in ključno soustvarja Narodni dom Maribor. Avtor ga je opisal tako: »Dokumentarni film ni razpravljanje z uporabo večnih vprašanj o tem, kaj in kakšna je oziroma bi morala biti prisotnost Narodnega doma Maribor in Festivala Lent. Navajeni različnih stališč, ki pa praviloma ne dajejo odgovora, si avtorji filma tudi ne prizadevajo iskati končne 'analitične resnice' o poslanstvu nečesa, kar obstaja v mestu že trideset let in kar bi vsak naredil po svoje, čeprav mnogokrat še sam ne ve kako. Prav tako se film ne dotika številk, seznamov in preostale obilice podatkov, ki sicer veliko govorijo, povedo pa malo o občutkih, tako osebnih kot tudi skupnih. Pravzaprav govori o čudežu dolgotrajnega obstoja nečesa, kar je podvrženo nenehnemu preizpraševanju, kaj mesto potrebuje in česa ne. Ta večna bipolarnost med šansonom in popevko, opero in lunaparkom, odrom in igriščem, ki v mestu trči ob visoko in profano ter s tem spregleda karakter bistva, njegovo razpršenost po različnih delih mesta in med njegovimi identitetami. Kot pove eden izmed protagonistov filma Milan Latin - Muso: 'Saj za vsakega nekaj ni nujno vedno slabo.' In kot mu pritrdita druga protagonista Jure Ivanušič in Vasko Atanasovski, ko ugotavljata, da se mariborska duša giblje od delavca do intelektualca in od kmeta do meščana.«
- Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
- V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
- V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
- School of champions, 1. sezona, 8. del, 44 min
- Avstrijska nadaljevanka o zakulisju sveta športa, o odraščanju, tekmovalnosti, ambicijah in sanjah, za katere ni nujno, da se uresničijo, in prav zato tudi o razočaranjih. Smučarska akademija Gastein je najbolj opevana in prestižna tovrstna ustanova v Avstriji. Tu se kalijo le najboljši in vsi si želijo postati št. 1 alpskega smučanja, njihovi motivi pa so različni. Daniela je dekle, ki v smučanju vidi priložnost, da ji ne bo treba ostati na družinski kmetiji. Nikki je sin ravnatelja Marka, ki ga bremenijo obtožbe iz preteklosti, njegov odnos s sinom pa je težaven. Luca je odraščal z mamo v skromnih razmerah, a njegova nadarjenost je izjemna. Švicarska smučarka Nawal hoče mami, ki ni naklonjena njenim športnim ambicijam, dokazati, da je šport zanjo več kot konjiček. Georg pa upa, da bo z odličnimi rezultati vendarle pridobil očetovo naklonjenost. Tu je še trenerka Franziska, nekdanja zvezda nemškega alpskega smučanja, ki je v razmerju z Markom, kar se nemalokrat izkaže za oviro pri delu. Med mladimi športniki je veliko tekmovalnosti, na smučišču in zunaj njega. Meja med ljubeznijo in ljubosumjem, med lojalnostjo in izdajo ter ambicijo in frustracijo je tanka. Od vseh kandidatov, ki so uspeli preskočiti prvo oviro, bo ostalo le deset najbolj nadarjenih. A od cilja jih loči še velika mera volje in discipline ter trening, trening, trening ... SCHOOL OF CHAMPIONS / Avstrija / 2023 Scenarij: Samuel Schultschik Režija: Dominik Hartl, Johanna Moder V glavnih vlogah: Josephine Ehlert, Judith Altenberger, Emilia Warenski, Imre Lichtenberger, Luna Mwezi, Mikka Forcher, Thomas Mraz, Simon Hatzl, Gregor Seberg, Jakob Seeböck, Moritz Uhl
- 0
- Družina v Krščanski adventistični cerkvi, Nova izdaja Svetega pisma Vera v družini vernikov Krščanske adventistične cerkve prežema vse njihovo življenje. Poseben dan je sobota, ki jo posvečujejo, saj je dan počitka, bogoslužja in službe v skladu z Jezusovim naukom in njegovimi deli. Pri Založbi Družina je izšel novi prevod Svetega pisma z bogatimi opombami po zgledu francoske Jeruzalemske biblije. Novo izdajo sta predstavila dddr. Jože Krašovec in br. dr. Miran Špelič.
- 0
- Az adás tartalma: - Divatsarok: a bomberdzseki; - Meszelics Júlia egyetemista Erasmus-tapasztalatai Barcelonában; - a Carson Coma zenei együttes; - klipek: Decolonize Your Mind Society, The Black Proteus, Lazarvs. Vsebina oddaje: - Modni kotiček: jakna bomber; - izkušnje študentke Júlie Meszelics v programu Erasmus v Barceloni; - glasbena skupina Carson Coma; - videospoti: Decolonize Your Mind Society, The Black Proteus, Lazarvs.
- 0
- Sturm der liebe (xvi.), 16. sezona, 61. del, 49 min
- Christoph in Paul poskušata Annabelle prignati na rob norosti in jo pripraviti do priznanja, da je zastrupila Romy. Nadja in Tim obelodanita svojo zaroko, Christoph pa v počastitev veselega dogodka organizira večerjo. Zaradi razbite karafe se tam za nekaj trenutkov znajde tudi prizadeta Franzi. Bela je silno ponosen, ker se je kot nadomestni klovn za otroke v bolnišnici odlično izkazal. Natascha pa je v velikih skrbeh, ko izve, da je Michael v službi zaspal. Alfons in Hildegard pod podom najdeta zaklenjeno šatuljo. Odpreti jima jo uspe šele po številnih poskusih … STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
- Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
- V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
- Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
- Prišla je noč zvezdnih utrinkov, ko se izpolnijo vse želje. Sestrice miške povabijo Ernesta in Celestinco, naj prideta utrinke opazovat z njihovega mlina, od koder je čudovit razgled! Toda Ernest, ki ima težave s hrbtom in želi biti sam, povabilo zavrne.
- V Loškem gradu ima danes prostore muzej, nekoč pa so za njegovimi obzidji živele različne zgodbe. Pred kratkim je grad, ki je bil v listinah prvič omenjen leta 1202, doživel prenovo. Od Škofje Loke se razteza Poljanska dolina. Njene kraje in kmečko življenje v preteklosti je v svojih delih opeval eden najpomembnejših slovenskih pisateljev Ivan Tavčar. V Evropi kar 70 odstotkov prebivalstva živi v urbanem okolju. Za kakovostno življenje v mestih pa je zelo pomembna tako imenovana zelena infrastruktura: zelenice, drevesa, drevoredi, vrtovi in celo mestni gozdovi. 170 cm dolg 3D-model slovenske čebele delavke ali ljubkovalno sivke je v svetu požel velik odziv. Čebela velikanka domuje v posebej zanjo izdelanem čebelnjaku v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici. Ptičje hišice so bile nekoč, ko je zima dolge mesece kazala zobe, nepogrešljive na vseh slovenskih vrtovih. O tem govorijo tudi unikatne hiške, ki jih izdeluje Tomaž Kosec.
- Klinična psihologinja dr. Vita Štukovnik pojasnjuje vzroke za različne motnje spanja, ki pestijo več kot tretjino odraslih v Sloveniji. Tudi dramskega igralca Bojana Emeršiča, ki je v oddaji pojasnil svoje težave in pri strokovnjakinji poiskal nasvet. Oddajo vodi Karin Sabadin.
- V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
- Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
- Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
- Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
- Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
- Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
- Nenavadna pokrajina na prehodu med celinsko in primorsko Slovenijo preseneča z raznolikimi obrazi v vseh letnih časih. Najopaznejša je njena prelepa kraška jezerska podoba s številnimi jezeri, med njimi tremi večjimi, ki se običajno pojavljajo ob jesensko-zimskih in pomladnih deževjih ter presahnejo v toplejših mesecih. Tedaj jezerske planjave zavzamejo cvetoči travniki z rastlinskimi posebnostmi vlažnih in polsuhih naravnih travnikov, kakršnih skorajda ni več, in pticami, ki tu še najdejo varna gnezdišča in dovolj žuželčje hrane. Območje krajinskega parka Pivška presihajoča jezera pa obiskovalca očara tudi s svojo kulturno krajino, z vasicami, raznolikimi gozdovi, s kali, pašniki in suhimi travniki, ki mestoma prekipevajo od rastlinske raznolikosti, tako kot travniški vrh gorske Sv. Trojice – vedute krajinskega parka. Obiska, raziskovanja in opazovanja vreden krajinski park.
- Tretjo etapo potovanja po Južni Ameriki Simon Reeve preživi med prebivalci Andov v Peruju in Boliviji. Pot začne v Machu Picchuju, enem najsijajnejših čudes sveta. Nato se poda v perujsko Dolino kokaina, od koder vsako leto izvozijo od 200 do 400 ton kokaina, tudi v Evropsko unijo. Obišče kmete, ki pridelujejo koko, in spremlja delo elitne policijske enote za boj proti mamilom. Potem je na vrsti La Rinconada, najviše ležeča stalna naselbina na Zemlji, ki s svojimi rudniki zlata privablja vse več ljudi, čeprav je leglo bolezni in kriminala. Na koncu odpotuje v Bolivijo, kjer z radijsko voditeljico Jolando spregovori o položaju domorodnih Bolivijk nekoč in danes. Simon Reeve's South America / The Garden Productions za BBC / 2022 / Režija: Chris Mitchell
- Kakšno sporočilo ob tokratnih velikonočnih praznikih papež Frančišek, prvi papež iz Latinske Amerike, pošilja svetu? Sveti sedež ima diplomatske odnose s 184 državami sveta in njegova diplomatska moč morda ni tako javna, a je v zakulisju mednarodnih odnosov še kako pomembna. Papež, ki bo decembra, tik pred začetkom novega svetega leta 2025 dopolnil 88 let, se zadnje tedne manj pojavlja v javnosti. Izzivi, s katerimi se spopada Cerkev, so orjaški. Več v Globusu.
- Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
- Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
- Nocoj v Kulturi tudi o novih knjižnih izdajah. Pri založbi Studia Humanitatis so izšli izbrani spisi Marka Blocha O zgodovini, spominu in lažnih novicah. Prebrali smo tudi dve novosti založbe CF: knjigi Édouarda Louisa Kdo mi je ubil očeta ter Boji in preobrazbe neke ženske.
- Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
- Prof. dr. Zora Konjajev, upokojena zdravnica, je kljub častitljivim letom (1921. je bila rojena) še vedno kritična opazovalka družbe, ki jo motri tudi skozi optiko bogatih izkušenj v lastnem življenju. Rojena je bila v glasbeni družini Stritarjev in ob začetku druge svetovne vojne je kot študentka medicine vstopila v Osvobodilno fronto. Njen takratni mož, študent in športnik Cveto Močnik, narodni heroj, je padel in tako je že pri dvaindvajsetih ovdovela. Zaradi izdaje se je morala z dojenčkom, ki ga mož, partizan Florijan, nikoli ni videl, umakniti iz Ljubljane. Delovala je v bolnici Kanižarica na osvobojenem ozemlju v Beli krajini in bila tam instrumentarka tudi pri operaciji komandanta Franca Rozmana-Staneta, po nesreči, zaradi katere je umrl. V partizanih so bili tudi obe sestri, Bogdana in Nada ter brat Bine. Po vojni se je znova poročila s sinom ruskih emigrantov, agronomom dr. Aleksandrom Konjajevim. Po končanem študiju se je kot zdravnica, znanstvenica in univerzitetna profesorica vsa posvetila pediatriji in predvsem neonatologiji. Izjemna pripoved dr. Zore Konjajeve pomeni skozi njena osebna doživetja tudi poklon vrhunski drži slovenskih zdravnikov in medicincev, ki so predano sodelovali v osvobodilnem gibanju. 225 zdravnikov in zdravnic ter 267 študentov in študentk medicine se je odzvalo pozivu Osvobodilne fronte, kar 45 zdravnikov in 54 študentov medicine, ki so delovali v partizanskih bolnišnicah in v partizanskih enotah, je padlo v bojih ali bilo ubitih. Sistem slovenskega partizanskega zdravstva z 247 bolnišnicami, v katerih se je zdravilo 22.000 ranjencev, pa predstavlja fenomen, ki mu ne bi mogli najti primerjave nikjer na svetu. Le 14 bolnišničnih postojank je bilo odkritih. 164 ranjencev v njih so okupatorji in domobranci pobili. Med vojno so na osvobojenih ozemljih delovale tudi tri civilne bolnišnice, v Kočevskem Rogu pa tudi porodnišnica, v kateri je, sredi gozdov, prišlo na svet 54 novorojenčkov. In hkrati je pripoved prof. dr. Zore Konjajev tudi slavospev in zahvala Belokranjcem in njihovi pomembni vlogi v času, ko je bilo med narodnoosvobodilnim bojem tam osvobojeno ozemlje.