TV spored TV SLO 1


15. september 2019 - 21. september 2019
06:00 Odmevi
  • Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
06:20 Poletna scena
  • Startali bomo na KAMFESTU s SLAVKOM IVANČIČEM, SAMIMI BABAMI in zasedbo DRAJNARJUVA VAMPA. V mariborski KIBLI je na ogled retrospektivna razstava ruskega umetnika, performerja in akcionista OLEGA KULIKA, ki v svojih delih ponuja revizijo mitov o Rusiji, o njeni zgodovini in umetnosti. Svoboda izražanja pa ni povsod samoumevna - na enem največjih mednarodnih festivalov sodobne umetnosti na Japonskem AICHI TRIENALE je bila razstava pod geslom Kaj sledi svobodi izražanja?, odpovedana! Se pa je na festivalu predstavila domača plesna zaseda EN KNAP in njen idejni vodja IZTOK KOVAČ zato prihaja k nam v goste. V okviru projekta Eko art Maribor sta na razstavišču Vetrinjski dvor v Mariboru na ogled dve razstavi z naslovom Eko Drava ter Poplave, sprehodili pa se bomo tudi po murskosoboškem gradu, ki je že dobrih šestdeset let domovanje Pomurskega muzeja Murska Sobota.
06:40 TV-izložba
  • 0
07:00 Dobro jutro, poletni izbor
  • Oddaja Dobro jutro bo z vami tudi v poletnih mesecih! Pripravili smo nabor najbolj zanimivih in odmevnih tem, ki smo jih predstavili gledalcem v letošnji sezoni. Tudi poleti nas lahko spremljate vsak delovnik med 7.00 in 9.00. Ostajamo zvesti svojemu sloganu: »Dobro jutro in vse bo dobro!«
08:55 TV-izložba
  • 0
09:10 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja
  • Osrednji gost oddaje bo Mitja Ferenc, ki s Prifarskimi muzikanti praznuje 30 let delovanja. Igrali bodo še ansambli Nemir, Boršt, Zadetek. Novo pesem bo predstavil Isaac Palma. Spoznali pa bomo novi dve družini: družino Lovrec iz Trnovcev in družino Kadilnik iz Slovenskih Konjic.
10:50 Ljudje in zemlja - izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor
  • Osrednja tema tokratne oddaje Ljudje in zemlja je hmeljarstvo. Druga avgustovska nedelja je namreč v Savinjski dolini tradicionalno - hmeljarski praznik. Po skoraj treh desetletjih pa so slovenski hmeljarji letos gostili tudi svetovni kongres mednarodne hmeljarske organizacije. 160 hmeljarjev, trgovcev s hmeljem in strokovnjakov iz 12 držav sveta je v Žalcu in okolici ter Ljubljani spoznavalo naše hmeljarstvo in pivovarstvo ter izmenjalo najnovejše informacije o pridelavi in prodaji hmelja. V Podravju pa so praznovali orači. V Račah so pripravili jubilejno - 60. regijsko tekmovanje oračev Podravja. Za konec pa poletna reportaža o izmenjavi mladih na kmetijah., nov progam Zveze slovenske podeželske mladine.
11:35 Začnimo znova: Zamišljeni bolnik (7/35) - slovenska nanizanka, 2. sez.
  • 2. sezona, 7. del
  • Betka in Toni v kleti brskata po starih otroških oblekicah, ugotavljata, kaj bi prišlo prav za dojenčka in obujata spomine. Betka si zaželi modernega otroškega vozička. Njeno željo poleg Tonija sliši tudi Evgen, ki se skriva v kleti. Ker Toni in Evgen kar tekmujeta za Betkino naklonjenost, postaja mama Marjeta nanjo vse bolj ljubosumna. Da bi si priborila izgubljeno pozornost, si omisli bolečine v križu. Na videz jo oba moška tolažita, a v resnici se bolj posvečata Betki. Končno si Toni in Evgen, ne da bi vedela drug za drugega, sposodita denar od Mame Marjete. Z njim Betki oba kupita enak voziček, kakršnega si želi. Mama je do konca užaljena, saj je pričakovala darila zase. In čeprav je skromnega darila od Tonija deležna tudi sama, se od ljubosumja odloči popolnoma ohrometi. Mamo odpeljejo k zdravniku in vrne se na invalidskem vozičku. Ker zdravnik ni mogel ugotoviti, kaj ji je, jo spravijo še h kiropraktiku. Po njegovem posegu Marjeto zares začne boleti hrbet... Družinske zadeve dodatno zapleteta Blažka in njen fant Riki, ki želi prespati pri njej. Na koncu Riki od Blažke zbeži, saj ga Toni navede na misel, da sta dva otroška vozička pri hiši zato, ker si tudi Blažka želi dojenčka. Betki postane slabo in vsi se ustrašijo zanjo in dojenčka. Celo mama Marjeta razkrije svoje pretvarjanje. V želji, da bi Betki pomagala, namreč jadrno shodi iz invalidskega vozička. Izkaže se, da Betkine motnje niso nosečniške, temveč samo prebavne. Mamo pa od vsega hudega zares zgrabi v križu, a kaj, ko ji zdaj nihče več ne verjame…
12:10 Ambienti
  • Ekipa TV ambientov se na trenutke res lahko počuti privilegirano, ko se znajde na idiličnih lokacijah s pravljičnimi razgledi. Na eni takšni smo posneli objekt, ki ga pokažemo. Gre za Kraljevo hišo na golf igrišču na Bledu, kateri je po temeljiti prenovi povrnjeno razkošje, seveda iz prizme sodobnega časa. Prijetno nas je presenetilo, da je naša oddaja Ambienti lahko navdih za nakup in prenovo stanovanja….na tako zgodbo smo naleteli pri mladi slovenski družini, ki živi v Londonu. Iskala so eno manjše staro stanovanje, ki je potrebno celotne prenove in ga našli v Novem mestu. V Sodražici ob reki Bistrici je živahen vrt. Poleg okrasnih rastlin in vodnega motiva mu izrazit karakter daje zelenjavni vrt, ki je obdan z macesnovo ograjo. Lastnica 1500 kvadratnih metrov velikega vrta, priznava, da ji od pomladi do jeseni v zelenem kraljestvu nikoli ne zmanjka dela.
12:35 Pozabljeni Slovenci: Luiza Pesjakova
  • Luiza Pesjakova, učenka samega Franceta Prešerna, je v 20. stoletju skoraj docela utonila v pozabo, danes pa ji priznavamo njeno vlogo v razvoju slovenskega slovstva. Hči znanega ljubljanskega pravnika, politika in mecena Blaža Crobatha, sicer izobražena v več jezikih, je ljubezen do slovenščine odkrila pod vplivom Prešerna, kasneje pa Vraza in Levstika in ji v svojem javnem delovanju in literarnem ustvarjanju ostala strastno in predano zvesta do smrti. Luiza Pesjakova je bila predvsem pesnica, pisala pa je tudi novele in prvi slovenski »ženski« romantični roman Beatin dnevnik. Napisala je tudi libreto za opero Gorenjski slavček Antona Foersterja. O srečanju s Prešernom, ki jo je kot rosno mlado deklico usmeril na pot slovenskega jezika in poezije, je mnogo kasneje zapisala: "V veliki, svetli, z rumenkastimi vzorci poslikani sobani je stala velika miza, z zelenim suknom pogrnjena, vsa obložena s knjigami in pismi. Tamkaj je sedeval, zakopan v pravde. Vendar me je vselej ustavil, kadar sem sobo prehodivši šla k ljubemu očetu v dotično pisarno. Razgovarjal se je z mano, povedal mi kaj veselega ter smejal se mojemu smehu in mojim otročjim odgovorom tako, da so mu solze prihajale v oči." To srečanje jo je zaznamovalo za vse življenje. Ponosno in neomajno je sledila spominu na svojega velikega vzornika. Kratki portret Luize Pesjakove, ki ga kot avtorica podpisuje Anka Pirš, skuša odstreti večplastno osebnost ženske, soproge, matere in pisateljice, ki je bila otrok svojega časa, pa kljub temu v svojih mislih in nemalokrat tudi smelih javnih nastopih veliko pred njim. Njen mili, toda odločni pogled lahko danes občudujemo na portretu, ki ga je naslikal Mihael Stroj in je na ogled v Narodni galeriji.
13:00 Prvi dnevnik
  • V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
13:20 Šport
  • V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
13:30 Vreme
  • Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
13:35 Intervju: Jure Komar
  • V pogovoru z Juretom Komarjem, predsednikom Zedinjene Slovenije, krovne organizacije Slovencev v Argentini, bomo zaznali utrip življenja te najbolj homogene slovenske skupnosti v izseljenstvu. Predsednik Komar bo poudaril, da se tamkajšnja skupnost nikoli ni počutila kot oddaljena entiteta, ampak kot del Slovenije. Takšna miselnost je v skupnosti prevladovala tudi v času, ko je bil v Sloveniji prevladujoč komunizem, ki je kakršnekoli uradne stike z matično državo onemogočal. Paradoks, na katerega sta z voditeljem Jožetom Možino opozorila, je v tem, da je povojna oblast pripadnike skupnosti kot politične emigrante označevala za narodne izdajalce, danes, ko že četrta generacija goji slovenski jezik in kulturo, pa predstavljajo zgled slovenske narodne zavesti. Ponos pripadnosti slovenskemu narodu, ob tem, da spoštujejo vse druge, so načrtno gojili že voditelji skupnosti, ki so pred 70 leti prišli v Argentino. Slovenski politični begunci v Argentini so ves čas zagovarjali idejo samostojne slovenske države in po svojih močeh podpirali njeno uresničitev leta 1991. Gojijo pa tudi veliko hvaležnost do Argentine, saj je bila med redkimi državami, ki so sprejemale cele družine povojnih beguncev, tudi bolne in ostarele. To je bila zasluga slovenskega duhovnika Hladnika, ki si je za to prizadeval pri argentinskem predsedniku Peronu. V Argentini je takrat že obstajala močna skupnost predvsem primorskih Slovencev, ki so tja pribežali zaradi fašizma. Jugoslovanska oblast je netila razdor med obema skupnostma, nestrpnost je bila na obeh straneh, po slovenski osamosvojitvi pa nasprotij ni več. Slovenska skupnost je z velikim odrekanjem ustvarila mrežo slovenskih domov v Buenos Airesu in večjih argentinskih mestih, kjer poteka tudi poučevanje slovenskega jezika. Pri vsem tem pomagajo prostovoljci. Slovenski čudež v Argentini, kot nekateri imenujejo tamkajšnjo skupnost zaradi trdoživega negovanja slovenstva, je lani ob obisku te dežele doživel tudi predsednik Borut Pahor, ki mu je zapel 100-glavi zbor slovenskih otrok. Jure Komar je v pogovoru opozoril na velike uspehe in ugled, ki so ga predstavniki slovenske skupnosti dosegli v Argentini, nekaj pozornosti pa je namenil tudi oceni političnih razmer v tej deželi. Ob koncu je gost spregovoril še o svojem očetu dr. Milanu Komarju, po starših Primorcu, velikem slovenskemu filozofu, ki zaradi povojnih razmer pri nas ni dobro poznan. Bil je izredno nadarjen, obvladal je okoli 10 jezikov, tudi grščino in latinščino, pri 21 letih je že doktoriral na univerzi v Torinu. V tujini je s svojo avtentično mislijo pridobil svetovno veljavo. Umrl je leta 2006 v Buenos Airesu, njegova dela pa še vedno, predvsem v španskem jeziku, izdaja skupina njegovih učencev. V zadnjih letih ima vse večjo veljavo tudi v slovenskem prostoru. Zavod Philosophia perennis, ki neguje njegovo filozofijo, je lani izdal njegovo knjigo Človek v družbi blagostanja.
14:20 TV-izložba
  • 0
14:35 City folk - Obrazi mest: Maribor - dokumentarna oddaja
  • Božidar je 55-letni kolesar in obožuje kolesa. Zelo rad jih popravlja v veži svojega bloka v središču Maribora. Božidar živi sam v velikem starem meščanskem stanovanju. Ločen je in ima sina, ki ravno končuje srednjo šolo. S sinom in ženo se sreča na sinovem maturantskem plesu. Oče in sin imata zelo pristen odnos. Pogosto se skupaj sprehajata po parku. Božidar ima zelo lep odnos s svojo 97-letno materjo, ki živi v domu za ostarele. Tina je 36-letna mati osemletnega Ariela. Živita v središču Maribora. Tina se je ločila s slavnim glasbenikom in po ločitvi je nadaljevala svojo glasbeno kariero. Zelo rada ima bobne in afriške ritme. Vodi bobnarske delavnice za ženske. Vsako zimo potuje v Afriko, kjer jo navdihujejo vedno novi ritmi. Verjame, da z ločitvijo ni konec življenja, da po njej še vedno lahko uresničuješ svoje sanje, tudi če imaš otroka, samo verjeti moraš vase in si dobro organizirati vsakdanje življenje. Tina ima še vedno stike z nekdanjim partnerjem, sinovim očetom. Sijajno se razume s svojim malim Arielom, ki skuša razumeti njene ambicije. Njena strast je boben djemba. Behrang je 30-letni glasbenik, ki živi v središču Maribora. Iranec je, njegova žena pa je Slovenka. Pričakujeta prvega otroka. Behrangov najboljši prijatelj je fant s posebnimi potrebami, ki je bil prva povezava z njegovo novo družino v Sloveniji. Behrang je mentor v glasbeni delavnici za ljudi s posebnimi potrebami. Ima črnega psa, ki ga spremlja pri odkrivanju mesta in ki laja, kadar Behrang vadi na svojih glasbenih inštrumentih. Behrang rad pripravlja iranske jedi in je odličen kuhar. Preučuje značaj Slovencev in primerja življenje v Mariboru in Teheranu. Rad zakuri ogenj na prostem in je velik ljubitelj narave.
15:05 Pod drobnogledom - Nagyító alatt: Irodalmi évfordulók / Literarne obletnice - o...
  • Kedves Nézőink, a mai Nagyító alatt című adásunkban a magyar irodalom nagyjai közül négy olyanról láthatnak összeállítást, akinek idén van a születése vagy halála kerek évfordulója. Drage gledalke in gledalci, v današnji oddaji Pod drobnogledom si lahko ogledate prispevke o štirih velikanih madžarske književnosti, ki letos obeležujejo okroglo obletnico rojstva ali smrti.
15:35 TV-izložba
  • 0
16:05 Dobrodošli pri Jonu: Nogomet - risanka, ponovitev
  • Igra nogometa se konča precej nenavadno, ko vsi igralci obvisijo v zraku.
16:10 Male sive celice: OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica in OŠ Božidarja Jakca Ljublja...
  • V drugi oddaji četrtfinala oziroma 27. oddaji tekmujejo Maja, Aleksandra in Marko iz OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica (vijolični) ter Samo, Žiga in David iz OŠ Božidarja Jakca Ljubljana (rumeni). Preizkusijo se v poznavanju političnih funkcij, vremenskih napovedi, živalskih sledi, opernih zvezd in delovanja električnega toka ter preračunavajo cene tiska. Kdo se bolj spozna na registracijska območja in število grbov v njih, lahko vidite v oddaji. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe.
16:50 Dobrodošli pri Jonu: Žareča Špelca - risanka, ponovitev
  • V skednju pregori žarnica in Jonova druščina najde nov način za razsvetljevanje prostora.
17:00 Poročila ob petih
  • V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
17:15 Šport
  • Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
17:20 Vreme
  • Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
17:25 Zapeljevanje pogleda: Ivo Prančič in Živko Marušič - dokumentarna serija, pono...
  • IVO PRANČIČ je sprejel izziv, da v razsežnem galerijskem prostoru razstavi res velika platna. Na slikah so se pojavile ogromne elipse, odmev njegovega slikarstva izpred desetletij. Prisega na procesualnost v ustvarjanju; slika impulzivno in intuitivno, pusti se presenetiti sliki, ki ga vodi, poliva barvo in obrača platna. V drugi fazi je bolj razumski, uporablja šablone in štampiljke. Enkrat na teden se odpelje v Goriška brda, kjer ga v ateljeju nagovori nedokončana slika. ŽIVKO MARUŠIČ si je dodal hčerkino ime IRA, ko sta skupaj slikala na isto platno. Rojen je v Italiji, študiral je v Benetkah in tudi pozneje je veliko potoval čez mejo. Zato je začel slikati na dolge, ozke trakove, da je lahko slike spravil v žep. Koper je bil zanimiv prostor za umetnost nove podobe, in na obisk so prihajala velika imena svetovnega slikarstva. Marušičeve podobe so provokativne, živih barv, sam pa najraje slika v zatemnjenih prostorih. »Človek je narejen za to, da misli, da sanja,« pravi. In Živko sanja vse življenje. Tako Prančič kot Marušič še vedno verjameta v slikarstvo in njegovo moč. Prepričana sta, da pride čas, ko bo podoba, olje na platnu, spet spoštovana.
17:55 50 knjig, ki so nas napisale: Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, premiera
  • V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Sta nas zaznamovala Kosmačeva trobenta, ki je “bridko donela” ali bel oblak ”na sinjem nebu”? Običajna razlaga govori o izbiri med oblakom upanja in trobento vesti… Roman Cirila Kosmača, Balada o trobenti in oblaku, je izpiljen, s pri-spodobami bogat prikaz etičnih izzivov človeka v vojni, hkrati pa je Kosmačeva Balada tudi generacijska vizija. Za literaturo Cirila Kosmača velja, da je močno navezana na zgodbo njegovih rojstnih krajev. Dolina, v kateri je odraščal, in ljudje, ki so tam živeli, so mu vtisnili tra-jen pečat in mu bili glavni vir pisateljskega navdiha, zato smo del po-govora v oddaji s kustosinjo Karlo Kofol posneli kar v Kosmačevi rojst-ni hiši v Slapu nad Idrijco, literarni kritik in novinar Aljaž Gombač pa je osvetlil kosmačevo močno etično sporočilo in literarno dimenzijo. In spet se prašujemo: še slišimo trobento, ko nas pozove? Še znamo uzreti oblak kot znamenje upanja? Nas je napisala Kosmačeva literatura?
18:05 Knjiga o džungli: Rešite tigra - risanka, ponovitev
  • Šir kan Mavglija preganja po džungli in Mavgli se ujame v živi pesek. Kljub prošnjam, naj mu pomaga, se Šir kan odloči, da ga bo pustil umreti. Kasneje pa se Šir kan znajde v podobni nevarnosti.
18:15 Svet živali: Štorklja Mica - risanka, ponovitev
  • Štorklja Mica živi na visokih mestih. Gnezdo si je zgradila na vrhu zvonika, od tam pa vidi vse, kar se dogaja pod njo. Mica je zelo velika ptica z dolgimi nogami, ki se vsako poletje vrne v isto gnezdo.
18:20 Vem!, kviz, ponovitev
  • V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema
18:55 Vreme
  • Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
19:00 Dnevnik
  • Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
19:25 Slovenska kronika
  • Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
19:45 Šport
  • Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
19:55 Vreme
  • Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
20:05 Film tedna: Lyndon B. Johnson, film
  • LBJ, 2016, biografski, 93 min, IMDb ocena: 6.5
  • Politična drama. Vplivni teksaški demokrat Lyndon Baines Johnson leta 1960 izgubi predsedniško nominacijo proti mlademu in karizmatičnemu senatorju Johnu F. Kennedyju. V upanju, da bo ohranil nekaj moči, sprejme tekmečevo ponudbo in postane njegov podpredsedniški kandidat. A takoj po zmagi na volitvah se znajde na stranskem tiru. Najbližjim sodelavcem zaupa: »Moja prihodnost je za mano.« Vse se spremeni 22. novembra leta 1963, ko Kennedy umre v atentatu in – z ženo Lady Bird in Jackie Kennedy ob sebi – priseže kot šestintrideseti predsednik Združenih držav Amerike. Prvi južnjaški predsednik po skoraj stotih letih se mora soočiti z globoko razklano deželo, razdeljeno na sever in jug, demokrate in republikance, temnopolte in belce … Woody Harrelson v svoji večplastni upodobitvi kontroverznega ameriškega predsednika Lyndona Johnsona razkrije tako njegove izjemne pogajalske spretnosti kot osebne dvome. Film Roba Reinerja osvetljuje politikovo kariero v zgodnjih šestdesetih letih in njegove pogosto spregledane dosežke, predvsem zgodovinski zakon o državljanskih pravicah. / ZDA / FRA / 2016 Režija: Rob Reiner / Scenarij: Joey Hartstone / Igrajo: Woody Harrelson, Michael Stahl-David, Richard Jenkins, Jennifer Jason Leigh, Jeffrey Donovan, Bill Pullman, John Burke, C. Thomas Howell, John Ellison Conlee, Michael Mosley, Tim Ransom …

več
Film tedna: Lyndon B. Johnson, film
21:40 Nisi pozabil, film
  • Dan v življenju starejše ženske se postavi na glavo, ko se odpravi iskat svojega pogrešanega moža, ki ima težave s spominom. Režija: Simon Intihar / Igrata: Marijana Brecelj, Dare Valič
21:55 Vreme
  • Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
22:00 Odmevi
  • Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
22:20 Šport
  • Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
22:30 Vreme
  • Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
22:35 Poletna scena
  • Poletna scena ponuja pregled pestrega poletnega dogajanja po Sloveniji - z reportažami, javljanji v oddajo neposredno z večernih dogodkov, festivalov, koncertov in drugih prireditev, s portretiranjem znanih ustvarjalcev, s pogledom čez meje naše države, in vse to tudi s kritiškim pogledom našega strokovnega očesa. Ob aktualnih dogodkih vas bomo popeljali tudi v svet mode in dizajna, filma, muzejskih zbirk in vam kot vsako leto priporočali v branje knjige po našem izboru. Družili se bomo z znanimi osebnostmi na izbranih poletnih dogodkih in njihovih priljubljenih krajih. Predstavljali vam bomo glasbenike, vizualne umetnike in druge izbrane goste, ki se bodo voditeljem pridružili v studiu. Oddaja nastaja v Uredništvu oddaj o kulturi, katerega urednica je Saša Šavel Burkart, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji kulturno-umetniškega in razvedrilnega programa s kolegi iz dopisništev.
22:55 Sveto in svet: Sporočilo ramazana: postati močnejši vernik in močnejša oseba, ...
  • V ponedeljek 6. maja se je začel muslimanski sveti mesec ramazan. Eden od petih stebrov islama je ramazanski post, zaradi katerega ljudje postanejo močnejši verniki in močnejše osebe. Ob koncu 29. dnevnega posta sledi tri dnevno praznovanje ramazanskega bajrama. O ramazanu, Islamskem kulturnem centru, sobivanju, medverskem dialogu in islamofobiji, se bo Katarina Vukovič pogovarjala z muftijem Islamske skupnosti v RS, dr. Nedžadom Grabusom
23:45 Zapeljevanje pogleda: Ivo Prančič in Živko Marušič - dokumentarna serija, pono...
  • IVO PRANČIČ je sprejel izziv, da v razsežnem galerijskem prostoru razstavi res velika platna. Na slikah so se pojavile ogromne elipse, odmev njegovega slikarstva izpred desetletij. Prisega na procesualnost v ustvarjanju; slika impulzivno in intuitivno, pusti se presenetiti sliki, ki ga vodi, poliva barvo in obrača platna. V drugi fazi je bolj razumski, uporablja šablone in štampiljke. Enkrat na teden se odpelje v Goriška brda, kjer ga v ateljeju nagovori nedokončana slika. ŽIVKO MARUŠIČ si je dodal hčerkino ime IRA, ko sta skupaj slikala na isto platno. Rojen je v Italiji, študiral je v Benetkah in tudi pozneje je veliko potoval čez mejo. Zato je začel slikati na dolge, ozke trakove, da je lahko slike spravil v žep. Koper je bil zanimiv prostor za umetnost nove podobe, in na obisk so prihajala velika imena svetovnega slikarstva. Marušičeve podobe so provokativne, živih barv, sam pa najraje slika v zatemnjenih prostorih. »Človek je narejen za to, da misli, da sanja,« pravi. In Živko sanja vse življenje. Tako Prančič kot Marušič še vedno verjameta v slikarstvo in njegovo moč. Prepričana sta, da pride čas, ko bo podoba, olje na platnu, spet spoštovana.