TV spored TV SLO 1


22. avgust 2019 - 28. avgust 2019
06:20 Poletna scena
  • Pogovarjali smo se s častnim gostom Filmskega festivala v Motovunu, ameriškim filmskim režiserjem Andrewjem Bojalskim, avtorjem filmov Smešno Ha Ha, Računalniški šah in Podpirajmo dekleta. V Benetkah se je začel 47. Mednarodni gledališki festival. Gost v studiu je postgravitacijski umetnik Dragan Živadinov, ki je pravkar vrnil iz priprav na gledališki informans BIO::kozmizem v ruskem kozmonavtskem središču Jurija Gagarina v Zvezdnem mestu. Na festivalu Okarina danes nastopa srbska zasedba Legende.
06:40 TV-izložba
  • 0
07:00 Dobro jutro, poletni izbor
  • Oddaja Dobro jutro bo z vami tudi v poletnih mesecih! Pripravili smo nabor najbolj zanimivih in odmevnih tem, ki smo jih predstavili gledalcem v letošnji sezoni. Tudi poleti nas lahko spremljate vsak delovnik med 7.00 in 9.00. Ostajamo zvesti svojemu sloganu: »Dobro jutro in vse bo dobro!«
08:55 TV-izložba
  • 0
09:30 Vikend paket
  • V Bernardino družbo prihajata igralec Jure Ivanušič, režiser nove Predstave, ki gre narobe ter Matej Zemljič, eden od igralcev v predstavi, sicer pa tudi dobitnik nagrade vesna za najboljšo glavno moško vlogo na 21. Festivalu slovenskega filma. V Vikend paketu si bomo ogledali tudi odlomek iz Predstave, ki gre narobe. Na zeleni zofi gostimo še glasbenika Samuela Lucasa. Na glasbenem odru se veselimo njegovega nastopa, tja pa prihajajo tudi plesalke Šole irskega plesa. Igralec Luka Cimprič, raper Klemen Klemen in strokovnjakinja za zdravo prehrano Marija Merljak so imena tokratnega Jožetovega komentatorskega omizja. S Francijem Kekom in njegovo skrito kamero se odpravljamo na nove zabavne dogodivščine, ob koncu Vikend paketa pa vas čaka nagradna igra s privlačno nagrado.
10:45 Ilirske province, film
  • Čas med 1809 do 1814 se v slovenskem zgodovinopisju enotno obravnava kot čas »Ilirskih provinc«! Žal pa zgolj in samo v zgodovinopisju. Pričujoči dokumentarni film ima namen osvetliti razmere, ki vladajo v splošnem poznavanju tega zgodovinskega obdobja naši širši javnosti. Štiri leta, ki so del Slovencev potisnila dobesedno v srž evropske politike, v mnogočem presegajo stoletno stagniranje naroda v okviru »žoltočrne« monarhije. Že sam pretres ob trku dveh civilizacij, bi bil vreden podrobnejšega raziskovanja, kaj šele bolj ali manj intenzivni stiki v obdobju skoraj dvajsetih let. Ni zanemarljivo, da se celotna napoleonska doba v Evropi zaključi prav v Ljubljani. Ljubljanski kongres, kot delitvena bilanca Napoleonove, tako ideje kot države, je simbolni zaključek dobe, ki je v mnogočem oblikovala pogled na svet kot ga razumemo danes. Ilirske province so bile ustanovljene 14.oktobra 1809 na dan, ko je bila v Schonbrunnu pri Dunaju podpisana mirovna pogodba, ko jih je s posebno uredbo ustanovil sam Napoleon. Za Slovence je to »de jure« pomenilo pričetek življenja v treh državah. Ob Ilirskih provincah je vzhodni del naroda ostal v Avstrijskem cesarstvu, skrajno zahodni pa v Italijanskem kraljestvu. Pričujoči dokumentarni film se ne omeji le na prednike živeče v »Iliriji«, kot so tudi imenovali to politično tvorbo, temveč poskuša fragmentarno pokazati tudi vplive na Slovence živeče izven francoske nadvlade. Bolj kot zanimivost je potrebno omeniti, da je Ljubljana bila takrat upravno središče mest, kot so Reka, Zadar in celo Dubrovnik, resnično pa so pomembne gospodarske in politične razmere tedanjega časa. Ob takšnem zgodovinskem pregledu, pa ne smemo pozabiti na današnjo perspektivo prelomnih časov. »Potrebujem enoten evropski zakon, eno evropsko kasacijsko sodišče, enoten denar, enotno mero za težo in za vse drugo, potrebujem iste zakone za vso Evropo. Iz vseh narodov hočem narediti enega samega« Tako je svojemu notranjemu ministru Foucheju govoril cesar Napoleon. Sicer ne prvič v novejši zgodovini, je bila jasno izražena misel o združeni Evropi, vsekakor pa je bila prvič v novejši zgodovini, ta misel tudi udejanjena. Če pogledamo z današnje perspektive, Napoleonovo Cesarstvo, z izjemo Anglije, skoraj natančno prekriva bodoči teritorij združene Evrope. Seveda ima primerjava med stanjem izpred dveh stoletij ter današnjim političnim trenutkom nekaj resnih pomanjkljivosti-recimo da je bil Napoleon hegemon in tiran, nova Evropa pa naj bi se združila na demokratskih osnovah. Če torej grobo predpostavimo, da je bila Napoleonova Evropa model za današnje združevanje, moramo presenetljivo ugotoviti, da smo bili Slovenci del tedanje Evrope. Napoleonova Evropa pa je imela eno pomanjkljivost. Sesula se je kot hišica iz kart.
11:35 Začnimo znova: Ribolov in betkolov (13/20) - slovenska nanizanka
  • 1. sezona, 13. del
  • Komaj se je rešil položnic, že mora Toni skrbeti za družinske nakupe. Ker ima več časa kot denarja, se odloči, da bo nakupe dopolnjeval z ribolovom. Na čisto drugačen ribolov pa se je odpravil Tonijev star znanec Mario, ki mu hoče speljati ženo…
12:05 Glive - dokumentarna oddaja
  • Niso ne živali ne rastline – lahko pa živijo tako na rastlinah kot v živalskem telesu. Trenutno poznamo nekaj več kot 100.000 vrst teh organizmov, ki so pravzaprav ustvarili pogoje za življenje na kopnem in celo vzgojili prve kopenske rastline. Ta nenavadna bitja tvorijo kraljestvo gliv.
12:30 Zlata dekleta (VII.): Rosin portret (22/26) - ameriška humoristična nanizanka
  • The golden girls s.7, 7. sezona, 22. del, 24 min
  • Približuje se Milesov rojstni dan in Rose se domisli, da bi mu podarila svojo podobo. Seveda ne kar kakršne koli, temveč žgečkljivo. Namesto da bi si darilo ogledal na zasebnem praznovanju, ga odvije, ko ga obišče gruča njegovih profesorskih prijateljev, moških. Rose je osramočena. Dorothy pa se nepričakovano odpre možnost za dober zaslužek. Toda nova služba je vse prej kot to, kar je pričakovala. Starega konja težko naučiš novih trikov…
13:00 Prvi dnevnik
  • V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
13:20 Šport
  • V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
13:30 Vreme
  • Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
13:35 Dosje: Televizija 3, ponovitev
  • Televizija v šestdesetih letih 20.stoletja ne spremlja dnevnih dogodkov, politiki zasedajo za zaprtimi vrati in s sej pošiljajo komunikeje, sporočila; tuje agencije niso dovoljene, obstoja le ena -jugoslovanska-Tanjug. Zunanjo politiko spremlja Beograd. Novinarji so družbenopolitični delavci, ki se morajo zavedati svoje politične odgovornosti. Veliko je nedotakljivih tem: Tito, zveza komunistov… O pomladi narodov, ki se prebujajo po Evropi, televizija veliko poroča, skoraj nič pa o liberalističnih procesih in študentskih demonstracijah v Jugoslaviji; poroča o čeških dogodkih, smrti Kennedyjev, Martina Luthra Kinga, pristanku Američanov na Luni in skupaj s tiskom 'zakuha' cestno afero, ki spravi s političnega prizorišča naprednega predsednika slovenske vlade Stane Kavčiča, zaslužnega za uvedbo slovenskega dnevnika. Na začetku sedemdesetih let 20.stoletja tako odstavijo tudi direktorja televizije Dušana Fortiča in 15 urednikov.
14:30 TV-izložba
  • 0
14:45 Slovenci v Italiji: Vklop; o politiki z Mojco Širok
  • V mladinski debatni oddaji Vklop so se dijaki in voditeljica Barbara Ferluga z novinarko Mojco Širok pogovarjali o politiki. Oddajo dopolnjujejo prispevki, v katerih je govor o pouku državljanske vzgoje na goriških in tržaških srednjih šolah, pred kamero pa so stopili tudi dijaki in profesorji. Izjavo o vlogi politike v današnjem času in o angažiranosti mladih zanjo je za Vklop dala tudi senatorka Tatjana Rojc. Režijo podpisuje Jan Leopoli, uredništvo oddaje pa Jan Leopoli, Živa Pahor in Barbara Ferluga.
15:15 Moj gost/Moja gostja - Vendégem: Lőrinc Magdus - oddaja TV Lendava, ponovitev
  • Kedves Nézőink, a mai Vendégem című adásunkban az alsólakosi Lőrinc Magdusról, a szlovéniai magyar közösség egyik megbecsült tagjáról, a Lendva-vidék egyik leghíresebb egykori kocsmájának gazdasszonyáról készített portrénkat láthatják. Drage gledalke in gledalci, danes si lahko v oddaji Moj gost ogledate portret Magdus Lőrinc iz Dolnjega Lakoša, ene od spoštovanih članic madžarske skupnosti, ki živi v Sloveniji, in lastnice ene od najbolj znanih nekdanjih gostiln na območju Lendave.
15:45 TV-izložba
  • 0
16:15 Armanova skrivnost II.: Beli konj (3/13) - nemška mladinska nadaljevanka, ponovite...
  • Armans geheimnis ii. / arman's secret ii., 2. sezona, 3. del, 24 min
  • Charlie išče odgovore v knjigi, ki jo je napisala njena babica, Jenny pa se še naprej norčuje iz vsega na kmetiji. Ko se spravi na Dimitrija, ta odkrije, da ima nenavadno sposobnost. Na kmetiji čakajo Micka, nato pa Charlie opazi belega konja. To je znamenje, zato mu sledi v Staro dolino, čeprav mu morda ne bi smela.
16:40 Zombi Lars: Zombijevska gripa - norveška otroška nadaljevanka, 5. del, ponovitev
  • Larsova mama pokliče zdravnika, saj je deček brez volje in trdi, da mu je slabo. Zdravnik postavi nenavadno diagnozo: Lars je začel kazati znake življenja, ker se je zaljubil. Toda življenje je smrtno in bolje bi bilo, da bi se odrekel ljubezni.
17:00 Poročila ob petih
  • V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
17:15 Šport
  • Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
17:20 Vreme
  • Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
17:25 Krasni Kras, film
  • Slovenija je matična država Krasa in krasoslovnega klasičnega krasa. Skoraj polovica Slovenije je kraške, zato ni presenetljivo, da je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU eno od vodilnih mednarodnih raziskovalnih in študijskih krasoslovnih središč. Slovenski krasoslovci celostno razvijajo krasoslovje in povezujejo njegova najpomembnejša področja, kar je temelj za dobro poznavanje in razumevanje kraške dediščine. Pod okriljem Univerze v Novi Gorici izvajajo doktorski študij krasoslovja, ki je edini tovrstni na svetu in obenem tudi Krasoslovno študijsko središče Unesca. S svojim strokovnim znanjem že desetletja pomagajo razvijati krasoslovje v številnih državah po svetu, na pobudo Altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata tudi v avtonomni republiki Ruske federacije, Republiki Altaj. Ekipa Izobraževalnega programa TV Slovenija je posnela odpravo in raziskovanje štirih slovenskih krasoslovcev v Altaju v Sibiriji. Film prikazuje raziskovanje kraških škrapelj, ki razkrivajo svojevrstno in prvič opisano oblikovanje kraškega površja, značilnega za podnebne razmere v Altaju, natančno proučevanje marmorizirane kamnine in oblik na njej, proučevanje podzemeljske favne in ekoloških značilnosti krasa. Posebno pozornost pa so posvetili tudi vodam, ki oblikujejo kras. Poleg raziskovanja že znanih predelov Altajskega krasa so se odpravili tudi na lov za odkrivanjem novih lokacij. Altaj je mistična dežela s čudovito naravo in redkimi živalskimi vrstami. Nastal je po trku Azijske in Indijske tektonske plošče, ki je povzročil lomljenje in gnetenje tektonskih plošč. Več tisoč barov visok tlak in ekstremno visoke temperature, tudi do 800 stopinj Celzija, so potopljene apnence preoblikovali v novo metamorfno kamnino, marmor. Čeprav se je zakrasevanje v južni Sibiriji začelo mnogo prej kot v Sloveniji, od koder izvira poimenovanje za tako oblikovano kamnito pokrajino, so ga do zdaj le delno opisali. Vrzel v poznavanju altajske geološke zgodovine ozemlja zdaj zapolnjujejo slovenski krasoslovci. Vodstvo univerze v Altaju in Altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata je namreč podpisalo sporazum o trajnem in tesnem sodelovanju z raziskovalci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Tako je njihovo sodelovanje v zadnjih petih letih preraslo v pravo raziskovanje krasa v Republiki Altaj.
17:55 Na kratko: Starizem, ponovitev
  • Pred štiridesetimi leti je Robert Butler proces sistematičnega stereotipiziranja in diskriminacije starejših ljudi opredelil kot starizem. Kako staranje in starost sprejema družba, kako ju sprejemamo posamezniki? Ali je stereotipe in predsodke o starejših mogoče premostiti? Starizem v oddaji Na kratko pojasnjujejo antropolog, sociologinja in andragoginja. Predsodke in stereotipe o starosti pa zelo uspešno zavračajo kar ljudje v poznih letih sami.
18:05 Žanov svet: Športni dan - risanka, ponovitev
  • Žan je opazil, da je bilo v njegovem novem mestu mnogo različnih športov. Na medvedji športni dan si mora vsaka medvedja družina izbrati šport, v katerem se nato družine pomerijo med seboj. Borisova družina si je izbrala tekmovanje z jajci, Pande so si izbrali tek, Grizliji pa dirko z vrečami. Kaj pa naj si izbere Žanova družina? V Snežniku so poznali le zimske športe. Žan stisne Mislija in se odloči, da bo medvedom v Medvedjem dolu predstavil sankanje – in ker ni snega, se bodo po travnatem hribu dričali na pladnjih. Medvedi so nad novim športom več kot navdušeni.
18:15 Simfonorije: Jabolčna parada - risanka, ponovitev
  • Glavni junaki so iz družine godal: bratec Stradi in sestra Viola, njuna mama Celinka in oče Bas. Skupaj z drugimi glasbili simfoničnega orkestra doživljajo neverjetne dogodivščine. Animirana serija brez besed prinaša mojstrovine klasične glasbe v novi, privlačni preobleki in vabi otroke v čarobni svet not.
18:20 Vem!, kviz, ponovitev
  • V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema
18:55 Vreme
  • Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
19:00 Dnevnik
  • Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
19:25 Slovenska kronika
  • Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
19:45 Šport
  • Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
19:55 Vreme
  • Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
20:05 Sinji planet II: Zelena morja (5/7) - britanska dokumentarna serija, ponovitev
  • Blue planet ii., 2. sezona, 5. del, 58 min
  • Oceani prekrivajo kar tri četrtine Zemljine površine, a ostajajo najslabše raziskana področja našega planeta. Sveža in resnično navdihujoča dokumentarna serija Sinji planet II. z znamenitim Davidom Attenboroughom prinaša povsem nov pogled v skrivnostne globine tako polarnih morij kot razigranih modrin atolov. Sinji planet II. sledi še eni svetovni uspešnici, ki je bila zelo lepo sprejeta tudi na naši televiziji – Planetu Zemlja II. 5. del: Zelena morja Zelena, ne modra morja so tista, ki našim oceanom prinašajo življenje. V njih moč sonca spodbuja rast alg, gozdov halog, mangrov in prerij morske trave. To so najbogatejša območja morja, vendar v njih vlada neizprosna tekmovalnost. Najbujnejši gozdovi halog so na jugu Afrike. V njih živi tudi hobotnica, ki se je domislila izjemne zvijače, s katero se rešuje pred morskimi psi. Zaliv v Kaliforniji pa je prizorišče velike gostije, ki se je udeleži več tisoč delfinov, morskih levov in kitov grbavcev.
21:05 Dnevnik nekega naroda: Vihar (5/8, 2004) - dokumentarna serija, ponovitev
  • Kraljevina Jugoslavija je 2. svetovno vojno pričakala nepripravljena. Vprašanje, ali se upreti nacizmu in fašizmu in na kakšen način, je bilo prisotno tudi med Slovenci. Dogajanje se je zapletlo, ko sta nastala dva bloka in je hkrati z osvobodilnim potekal tudi revolucionarni boj za prevzem povojne oblasti. Kar pet odstotkov tedanjega slovenskega prebivalstva je izgubilo življenje. Iz vojne smo se sicer vrnili kot zmagovalci, a medvojni dogodki so narod razdelili. Avtor besedila: dr. Jože Pirjevec Scenarist: Peter Povh Režiser: Igor Pediček Redaktorica: Tatjana Markošek Direktor fotografije: Lenart Vipotnik
21:55 Vreme
  • Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
22:00 Odmevi
  • Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
22:35 Šport
  • Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
22:40 Vreme
  • Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
22:45 Poletna scena
  • V Poletni sceni nocoj o koncertni seriji Selekcija, ki se odvija na ljubljanskem Mestnem trgu, tokrat gostijo dvojec FAKA iz Južnoafriške republike in domači dvojec Warrego Valles. Obiskali smo tudi galerijo Contini v Benetkah in se posvetili prenovi pariškega Notre Dama. Gostja pa je tokrat scenografka in kostumografka Marjetka Kürner Kalous, ki zadnjih deset let živi in ustvarja na Češkem. Deluje v gledališču, na televiziji in filmu, med drugim pogosto sodeluje z režiserjem Olmom Omerzujem. V filmski rubriki bomo med drugim govorili o dokumentarnem filmu Diego Maradona, britanskega režiserja Asifa Kapadie, ki je velik uspeh doživel že s prejšnjima dokumentarcema o dirkaču Ayrtonu Senni in pevki Amy Winehouse. V Velenju smo obiskali razstavo kiparja Borisa Beje, pogovarjali pa smo se tudi s srbskim pianistom Aleksandrom Madžarjem, gostom Festivala Ljubljana.
23:10 Od kapitala do kapitala: Države v času NSK, film
  • Leta 1987 je en sam plakat v zadrego spravil jugoslovanski režim in zadostoval za ukinitev ritualne štafete mladosti. Dogodek je znan kot plakatna afera. Manj znano je, da je plakat skupine Novi kolektivizem, ki v osrednjem motivu citira nacistično sliko alegorije tretjega rajha iz leta 1936, oblastne organe razhudil predvsem zato, ker je uradni komisiji in celo predstavnikom vojske v njej najprej ugajal. Prav tako je malo znano, da je bil plakat sprva zamišljen kot plakat, ki naj spremlja velikopotezno predstavo Gledališča sester Scipion Nasice, s katerim bi kasneje gledališče skupaj z vojsko hodilo celo na gostovanja. Plakatna afera je potrdila realno moč umetnosti in ostrino skupin kolektiva Neue Slowenische Kunst. Dokumentarni film Od Kapitala do kapitala – Države v času NSK je nastajal vzporedno z razstavo Moderne galerije o skupinah, ki so se leta 1984 povezale pod imenom Neue Sloweniche Kunst, leta 1992 pa z vzpostavitvijo ambasade NSK v Moskvi napovedale ustanovitev globalne umetniške države NSK v času. Že prepoved prvega javnega dejanja skupine Laibach je napovedala umetniški fenomen, ki je oblast motil, ker je pokazal njen resnični obraz. Skozi projekte in anekdote film beleži ključne momente zgodbe o NSK vse do Moskve. Iz ruskih sopotnikov kolektiva izzove priznanje, da se je prav v ambasadi NSK v Moskvi rodila sodobna ruska umetniška scena. Skozi dokumentarec se tako razkriva geneza sedanjega uspeha tedanjih akterjev. Paviljon države NSK v času je eden največjih uspehov letošnjega beneškega bienala, skupina Laibach z razprodanimi koncerti nastopa po svetu, v Severni Koreji pa je predrla eno najbolj monolitnih meja. NSK bo s prvim umetniškim satelitom v režiji Dragana Živadinova premagal tudi zadnjo mejo - med Zemljo in vesoljem. In nenazadnje, razstava NSK: Od Kapitala do kapitala po velikem uspehu v moskovskem muzeju Garaža konec junija potuje v najpomembnejši muzej sodobne umetnosti in umetnosti 20. stoletja v Evropi, v madridski muzej Reina Sofia.