TV spored TV SLO 1
28. september 2024 - 4. oktober 2024
-
07:00 Živ žav
- Rija in Krokodil gresta taborit. V gorah je prijetno bivati v šotoru – dokler se ne stemni. Lunina svetloba riše sence, ki so na šotorskem platnu videti kot čarovnice in pošasti. Rija pošlje Krokodila ven, da bi jih prepodil. A Krokodilova svetilka nariše še več strašljivih podob. Rija se opogumi in gre pomagat Krokodilu. Tako spozna, da sence rišejo samo veje in Krokodil. Rija in Krokodil se veselo zabavata, ko s svetilko uprizorita predstavo senčnih lutk.
- Živali z dvorišča so našle balon, s katerim se zabavajo, dokler maček Smuk ne povzroči nesreče: ker se je igral z vrvjo, s katero je bil balon privezan na tla, prašički odjadrajo v nebo. Oslička morata rešiti prašičke in jih varno spraviti na tla.
- Pikico obišče bratranec Glog, ki živi v Hrustlandiji. Njegove nenavadne norčije v razredu povzročijo zmešnjavo. Bodo pošasti ugotovile, zakaj se Glog obnaša zelo drugače od njih?
- Sovice nestrpno pričakujejo obisk dedka in babice ob praznovanje dneva družine. Premišljujejo, s čim bi ju presenetile na ta posebni dan. Spomnijo se, da jim je dedek najraje pripovedoval basen o čričku in mravlji. Odločijo se, da jo uprizorijo. Bubi bo čriček, Bibi mravlja, Boni pa režiserka predstave! Ko dedek in babica končno prispeta, ju za dobrodošlico čaka najprej piknik in nato predstava. Nekje na sredini predstave se Bubi naenkrat ne spomni več besedila, pobegne in se skrije. Ko jo najdejo, je še zmeraj vsa osramočena. Dedek in babica bi jo rada potolažila, zato ji razložita, da je pomembneje razumeti vsebino zgodbe, kot pa se jo naučiti na pamet. Bubi zgodbo razume, zbere pogum, se vrne na oder, in predstava je na koncu velik uspeh! V gnezdu se vsi prisrčno objamejo in prisluhnejo mamini pesmici o praznovanju.
- Boti zajaše dričavega Orjaka in kot blisk se zadričata po strmini zasnežene zaledenele dežele. Botijeva naloga postaja zahtevnejša, ko se jima pridruži še en dričavi Orjak, in nato se Orjaki kar množijo. Boti poskakuje med njimi, ko vsi skupaj drsijo proti oceanu.
- Ko se mali Timotej in medved igrata, medved zaluča žogo daleč v sončni sistem. Ko gresta ponjo, naletita na planet Neptun in njegovo smešno luno Triton, ki kroži v nasprotno smer od drugih njegovih lun. Neptun jim pove zgodbo ... Največja Neptunova luna kroži v nasprotno smer kot druge. To je Triton. Na začetku je ni bilo, a ko je pripotovala mimo, se je utirila v Neptunovo orbito.
- Lara in Tin sta na počitnicah pri babici in dedku. Dedek jima pokaže svoj stari kompas, ki pa ga potem pozabita na vrtu, zato se ga čisto sama ponoči odpravita iskat. Toda babica in dedek mislita, da je hišo obiskal vlomilec. Kaj pa zdaj?
- Rina je žalostna; čudovita roža, za katero je skrbela, je ovenela. Cofek se na vse pretege trudi, da bi jo razvedril. Ne ve še, da moramo včasih svojo žalost sprejeti, šele potem ta lahko mine.
- Tjaša in Robi se brez dvoljenja prikradeta v mamin umetniški atelje in Tjaša po nesreči s črnilom polije njeno najnovejšo sliko. Ko se mama vrne, Tjaša krivdo prevali na Robija, in ta mora na stopnico za poredne otroke. Tjaša se zato počuti krivo. Z Mašo si izmislita pustolovščino, da Robija rešita s stopnice.
- Cofek in Rina se igrata zdravnike, ko Cofek odkrije, da očka reciklira njegove stare igrače. Cofek ne dovoli, da bi njegov stari robot postal strašilo! Zdravnik Cofek ga bo »popravil« z obliži.
- Rdečka in grahozavri pomagajo mlademu jagodozavru zbrati pogum in zaplesati prav poseben ples, s katerim si bo našel prijatelja za vse življenje.
- Akela zboli in ozdravi ga lahko le voda iz Volčjega svetišča. Čeprav skoraj brez moči, se Akela v spremstvu Mavglija, Faa, Daruke in Bale odpravi na pot. Lali ne sme z njimi, ker je samička.
- Zim, Zam in Zum prijatelje povabijo na izlet v oazo. Toda zakaj ni bujna, kot vedno dotlej? Le kam je poniknila voda, ki jo napaja, in zakaj jo sploh potrebujemo?
- Resni in učeni Rafael, nagajiva in domiselna Mona in najmlajši Nabi nam v prikupni seriji risanih filmov Minuta v muzeju brez dlake na jeziku predstavljajo velika umetniška dela. Slike, kipi, starodavne vaze in druge umetnine jih navdihujejo, da zastavljajo vprašanja, se veselo, včasih kar norčavo zabavajo in vabijo tudi druge otroke, da se naučijo umetnost gledati in ceniti s svojimi, iskrenimi otroškimi očmi.
- Pip in Poka se v parku igrata skrivalnice. Poka najde pikapolonico in jo poimenuje Pikapokica. Pip bi se še rad igral, a Poka ujame Pikapokico v stekleničko in jo vzame s seboj na igrišče, da se bo raje igrala z njo. Pip in Jasmina zaman prepričujeta Poko, naj spusti pikapolonico na prostost. Ko Poka prosi Pipa, naj popazi nanjo, jo ta le za hip spusti iz stekleničke in Pikapokica odleti. Poka se razjezi in s Pipom jo iščeta po vsem parku. Jasmina pokaže Poki grm, posut s pikapolonicami. Tudi Pikapokica je med njimi. Poka spozna, da je pikapolonica srečna le med svojimi. Pipu in Jasmini prizna, da sta imela prav.
- Očiju se mudi v službo, zato se hoče otresti Brine in Binke, ki pa bi se radi z njim v nedogled zabavali. Nočeta ga izpustiti iz rok, in res jima ga uspe pretentati z vragolijami na trampolinu.
- Po gozdu odmeva mogočno rukanje jelena. Sijajno bi ga bilo videti. Egon in Ajda skleneta, da bosta s prijatelji postavila prežo, a kaj, ko vsi ne razumejo, kaj pomeni sodelovanje. Ajda ima o delu svoje predstave in šele poraz jo izuči, da je pametno prisluhniti tudi mnenjem drugih.
- Zakaj ne smemo pojesti preveč sladkarij? Zdravnica Mica in Tinko pojasnita, kako inzulin v telesu uravnava raven krvnega sladkorja in kako živijo bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1.
- Gospod Martinc si želi, da bi Ernest igral v njegovi trgovini. Za spremljavo mu posodi mehanični klavir, ki pa je strašansko razglašen ...
- Zdravnica Mica skupaj z zvestim pomočnikom Tinkom pove, kako v sinuse skozi nos vdrejo bakterije in virusi ter povzročijo vnetje sinusov ali sinusitis.
- Resni in učeni Rafael, nagajiva in domiselna Mona in najmlajši Nabi nam v prikupni seriji risanih filmov Minuta v muzeju brez dlake na jeziku predstavljajo velika umetniška dela. Slike, kipi, starodavne vaze in druge umetnine jih navdihujejo, da zastavljajo vprašanja, se veselo, včasih kar norčavo zabavajo in vabijo tudi druge otroke, da se naučijo umetnost gledati in ceniti s svojimi, iskrenimi otroškimi očmi.
- Ko bik zatava na polje ovac, Jon ugotovi, da ga ni pametno dražiti z rdečo ... Potem pa poredni pujsi nalijejo rdečo barvo v ovčjo kopel ...
- Superhero academy / superheltskolen s1, 1. sezona, 5. del, 16 min
- Učenci na šoli za superjunake marljivo šivajo svoje superkostume. Tudi Zubelj, ki ga učitelj Gromski blisk posebej pohvali. Njegov kostum je tako lep, da zamika celo hišnika. Prisvoji si ga in ga noče vrniti. Tele ima drugačno težavo. Zaradi prehlada je bleda, nos pa ji žari. Alfo prepriča, da mora najti zdravilo za prehlad.
- Televizija Slovenija bo prenašala bogoslužje iz župnije Kranj - Zlato polje. Maševal bo župnik Erik Švigelj.
- 0
- V kaj mladi danes verujejo? Septembra se spominjamo obletnic iz življenja prvega blaženega Slovenca, škofa Antona Martina Slomška: pred dvesto leti je bil posvečen v duhovnika, pred 165 leti je prenesel škofijski sedež v Maribor, pred 25 leti ga je papež Janez Pavel II. razglasil za blaženega. Posebno skrb je čutil do slovenskega naroda in jezika, v srcu pa je nosil mlade. Zato je tudi za duhovnike, učitelje in vzgojitelje napisal priročnik Blaže in Nežica v nedeljski šoli. V kaj pa mladi danes verujejo? Iz česa črpajo oporo in smisel v življenju? O z mladimi po največjem festivalu, Stični 2024. Festivala sodobne krščanske glasbe Ritma srca pa si ne moremo zamislite brez Mance Hribar, Andreja Jermana in Jakoba Čuka. V pesmi nam sporočajo, Odpočij si tam govori.
- Prihodnji teden bo KGZS izvedla sedme volitve v organe te nevladne organizacije. Letino sadja smo preverjali na kmetiji Leskovar ter s strokovnjaki za sadjarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Kmetija Koroša iz Križevcev pri Ljutomeru je nedavno pripravila Dan krškopoljskega prašiča. Obiskali smo Zdenka Pivca v Prelesjah nad Mirensko dolino, ki z družino živi in dela na gozdarski kmetiji.
- Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
- V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
- V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
- Osrednja gosta oddaje sta Tomaž Kobol in Matej Barbo. Prvi poje z legendarno zasedbo, ki je začela delovati leta 1952 Beneški fantje, drugi pa z dolenjsko skupino, ki deluje 18 let, Nemir. Nastopajo še Saša Lešnjek ter mladi ansambel Gašperja Mirnika. Voditelj: Andrej Hofer
- 0
- Navdihujoča komična drama o moči ženskega prijateljstva Dve ženski z rakom na prsih in njuna prijateljica, ki je po dolgoletnem trpljenju v slabi zvezi zapustila fanta, odidejo na cesto, kjer poskušajo doživeti vse, o čemer so doslej lahko le sanjale. Med drugim tavajo po puščavi, obedujejo v gurmanski restavraciji in pobegnejo brez plačila ter iščejo popolni poljub z neznancem. Medtem se med njimi pletejo močne prijateljske vezi. Izvirni naslov: / Španski film, 2020 / Režija in scenarij: Álvaro Díaz Lorenzo / Igralke: Maria Leon, Victoria Abril, Silvia Alonso
- Pip, Poka in prijatelji bodo na igrišču igrali nogomet. Poka v torbi, oblikovani kot žoga, ponosno prinese za vsakega posebej okrašen kolaček. Opazi, da je Jasminin ostal doma. Jasmini je malo mar, saj ve, da ni bilo nalašč. Francka zamuja, ko pa priteče, nehote brcne Pokino »žogo« z malico v drevesno krošnjo. Poka je vsa iz sebe in ne dovoli, da bi ji Francka pomagala torbo sklatiti z veje. Pip ji prigovarja, da ni bilo nalašč, a Poka je vsa besna in Francka se tiho umakne z igrišča. Pip Poki namigne, da je tudi Jasmina njej oprostila pozabljeni kolaček. Poka spozna, da Francka res ni nalašč brcnila torbe v krošnjo. Opraviči se ji, Franckina iznajdljivost pa jim pomaga sklatiti torbo.
- Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
- V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
- Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
- Bernarda in Jože gostita uspešnega podjetnika Iva Boscarola, ki je v ZDA prejel laskavi naziv Živa legenda letalstva. V goste prihajata tudi Živa Ploj Peršuh, umetniška vodja in dirigentka Slovenskega mladinskega orkestra ter priznani imitator in akademski violončelist Tilen Artač, ki predstavljata koncert s komičnimi elementi Klasični Artač. Na glasbenem odru se predstavljajo: Tinkara Kovač in Tokac s pesmijo Love song ter skupina Orlek in Maja Predatoria s pesmijo Na morje.
- Oddaja Okusi 2 generacij združuje bogato kulturno dediščino slovenske kuhinje s sodobnimi trendi prehranjevanja. Oče Primož Dolničar in sin Gaber v sproščenem vzdušju delita recepte, ki jih navdihujejo tradicionalne jedi naših babic, hkrati pa jih prilagodita sodobnemu okusu in načinom priprave. Oddaja tako predstavlja čudovito zlitje preteklosti in sedanjosti, kjer lokalne in sveže sestavine dobijo osrednjo vlogo.
17:45 Nedeljsko popoldne- Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
- Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
- Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje.
- Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
- Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
- Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
- Sisi (iii.), 3. sezona, 5. del, 47 min
- Sisi se s težkim srcem poslovi od Alme in se ponovno posveti vlogi matere in cesarice. Čeprav je odnos med njo in Francem hladen in poln zamer, skupaj povabita na dvor ruskega carja. Predlagata mu trojno zvezo Avstrije, Rusije in Nemčije, ki bi vsem trem deželam zagotovila mir. Medtem med dunajskimi delavci vre. Albert opusti namero po oboroženem spopadu in se na Grünnejevo prigovarjanje odloči za poziv k stavki. Ko skušajo vojaki prijeti Grünneja, ubijejo Albertovega očeta. Albert je poln želje po maščevanju in prisili brata in Walli, da se skupaj z njim prebijeta v Hofburg, saj hoče ubiti Franca. Načrte mu prekriža princ Rudolf, ki sklene braniti očeta. SISI (III.) / koprodukcija / 2023 Scenarij: Elena Hell, Robert Krause, Andreas Gutzeit Režija: Sven Bohse, Miguel Alexandre V glavnih vlogah: Dominique Devenport, Jannik Schümann, Désirée Nosbusch, Giovanni Funiati, Murathan Muslu, Tanja Schleiff, Marcus Grüsser
- Izjemen poznavalec problematike energije, podjetnik Gregor Novak, je že uvodoma pojasnil, kaj bodo novi vladni predpisi pomenili za odjemalce električne energije. Na vidiku so znatne podražitve, ki bodo še posebej vplivale na večje porabnike – na podjetnike in kmete ter vse tiste, ki so vlagali v sončno energijo. Posebno boleče je to, da bo vlada po žepu udarila tiste, ki so investirali v zeleni prehod, torej v opustitev fosilnih goriv ter v gradnjo sončnih elektrarn. Zelo se bo namreč podražila omrežnina, odjem električne energije pa se bo v času največje porabe podražil celo za 500 odstotkov, pojasnjuje Novak. Številne gospodarske dejavnosti se porabi energije v tem času ne morejo odpovedati, zato bo to zanje veliko breme. Gost Intervjuja je soustanovitelj Skupine Sonce in direktor družbe SunContract, ki je promovirala gradnjo sončnih elektrarn po prejšnjem sistemu letnega obračuna. Vlada pa je predpise za nazaj spremenila in SunContract nastalo škodo zaračunava investitorjem, ki so bili očitno zavedeni. Spreminjanje pogojev gospodarjenja s sončnimi elektrarnami je velik udarec za podjetja, ki gradijo sončne elektrarne. Gost je odgovarjal tudi na vprašanja o slabih straneh sončne energije. Kadar je te energije proizvedene največ, takrat je tudi najcenejša. Ko je energije preveč, pride celo do »negativne« cene in tisti, ki energijo takrat ustvarja, ima izgubo. Gregor Novak je omenil Kitajsko, ki obvladuje 90 odstotkov proizvodnje sončnih panelov in hranilnikov ter zgradi tudi največ sončnih elektrarn na svetu. Ocenil je, da je Evropa s selitvijo proizvodnje na Kitajsko in opustitvijo številnih gospodarskih dejavnosti pred desetletij naredila veliko napako. Tako jo je Kitajska na industrijskem in energetskem področju že prehitela. To velja tudi za avtomobilsko industrijo. V pogovoru je komentiral razmere na energetskem področju v Sloveniji in dejal, da ima pri nas sončna energija še potencial, a da se zaveda, da bi bilo treba tudi zgraditi novo jedrsko elektrarno. Pri tem je omenil jedrske reaktorje četrte generacije, ki imajo številne prednosti. Ena od teh je, da lahko kot gorivo uporabljajo radioaktivne odpadke. Z voditeljem Jožetom Možino sta se spraševala, ali je v državi ob slabo delujoči in s korupcijo zaznamovani eliti sploh mogoče zgraditi jedrsko elektrarno za pošten denar. Dotaknila sta se tudi fenomena TEŠ 6, pri katerem je bilo vnaprej jasno, da bo prinašal izgubo, a je bil projekt kljub temu izpeljan. Gost intervjuja Gregor Novak je bil zelo kritičen do zdajšnje oblasti ter njenega odnosa do podjetništva. Meni, da močan vpliv skrajno levih idej vladajočih pomeni stagnacijo in nazadovanje Slovenije v smeri Venezuele. Ob koncu se je dotaknil tudi »usihanja« Evrope. Razlog za to je po njegovem mnenju opuščanje krščanskih vrednot, ki so pripomogle k temu, da je stara celina pred stoletji postala središče sveta. Prepričan je, da je prihodnost Evrope in Slovenije v tem, da se spet začneta zavedati svojih korenin. Njegova izkušnja z mladimi, ki zdaj začenjajo svojo karierno pot, pa je pozitivna, tako da ni še vse izgubljeno. Voditelj: Jože Možina
- Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
- V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
- Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
- Izjemen letalec, fotograf, alpinist in okoljevarstvenik Matevž Lenarčič na svojih poteh okoli sveta z ultra-lahkim letalom zbira delce črnega ogljika, ki je drugi največji povzročitelj globalnega segrevanja. Samoten pustolovec se velikokrat približa točki, s katere ni vrnitve. Preletel je že severni tečaj, najvišjo goro sveta, pristal na Antarktiki, nad oceanom letel šestnajst ur brez postanka in trikrat z letalom obkrožil svet. S prijateljema Bogdanom Biščakom in Radom Fabjanom so kot prvi Jugoslovani splezali na mitski gori Fitz Roy in Cerro Torre. Matevževa potovanja so dobila globlji smisel, ko je spoznal Grišo Močnika, ki raziskuje vpliv črnega ogljika na podnebje in naša življenja. Ti drobni črni delci ostanejo v ozračju nekaj tednov, prodrejo v naša dihala, v kri in celo do možganov. Zaradi onesnaženosti zraka s črnim ogljikom vsako leto prezgodaj umre sedem milijonov ljudi. Lenarčiča pot vodi v Sarajevo, ki je med najbolj onesnaženimi mesti na svetu. V Alpah opazi čedalje pogo-stejše vdore puščavskega peska, ki pospešuje taljenje ledenikov. Z Grišo letita nad Zelenortskimi otoki, da bi pomagala izboljšati podnebne modele. Čez patagonske ledenike ga popelje glaciolog Peter Skvarča, ki je bil priča razpadu ledenih plošč na Antarktiki. Prek neskončnega Tihega oceana prileti do Indije. Za Matevža pa je najpomembnejša postaja na poti kraljevina Butan. V tej himalajski državici pri oceni na-predka namesto bruto domačega proizvoda za merilo uporabljajo bruto domačo srečo. Prišli smo do točke, ko človeštvo ne bo imelo več vpliva na vse pogostejše katastrofalne naravne ujme. Če ne bomo spremenili svojih civilizacijskih vrednot, bo naš svet vzpostavil drugačno ravnotežje, to pa bo pognalo na pot milijone podnebnih, ekonomskih in vojnih beguncev. Dokumentarni film Matevža Lenarčiča, Amirja Muratovića in Rada Likona je bil predstavljen že na števil-nih festivalih in je prejel nagrado IRIS za fotografijo. Avtor glasbe je Janez Dovč.