TV spored TV SLO 2
18. september 2024 - 24. september 2024
-
- 0
-
- Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
-
- Cirila Pregelj, rojena Budin, preseneti z neverjetno zgodbo, širši javnosti malo znano, iz Mirna na Goriškem. Tu povojna razmejitev Med Jugoslavijo in Italijo ni pretrgala le vezi z Gorico, ampak je meja z bodečo žico dobesedno presekala vaško pokopališče, tako da je bil en del v eni državi, drugi del pa v drugi. Cirila pripada stari in ugledni Budinovi rodbini iz Mirna. Oče Venček je bi neutruden pevovodja in organist, prijatelj Lojzeta Bratuža. Najprej so ga preganjali fašisti in potem komunisti, pove s trpkim nasmehom. V sorodu so še z drugimi znamenitimi družinami – Klančič, Kogoj, Mozetič in Vuk. Pesnik Stanko Vuk je bil leta 1944 ubit v Trstu, skupaj z ženo Danico. Mati in oče Cirile Pregelj sta bila zavedna Slovenca in sta se upirala fašizmu. Poročila sta se leta 1939; takrat je fašistična Italija, kamor je spadal Miren, mladoporočencem ponujala obisk Rima. Pregljeva sta to seveda zavrnila – na poročno potovanje sta odšla na Sušak, kjer si lahko videl v Jugoslavijo. Za ljudi v osrednji Sloveniji je težko razumljivo, s kakšnim hrepenenjem so zavedni primorski Slovenci gledali na takratno Kraljevino Jugoslavijo; zanje je bila obljubljena dežela. V boju proti poitalijanjevanju je imela glavno vlogo Cerkev. Miren je bil kulturno in gospodarsko zelo razvita vas. Imeli so čevljarsko delavnico, v delo so bile vključene tudi ženske; rekli so jim »šteparce« ali prešivalke, tiste, ki so šivale zgornji del čevlja. Po izbruhu druge svetovne vojne so bili Budinovi kot velika večina Primorcev privrženi partizanskemu gibanju. A tudi tu je hitro, zlasti po kapitulaciji Italije, udarila revolucija. Prva žrtev je bila učiteljica Vera Lestan. Oče je bil med vojno sprva v italijanski vojski. V Potenzi v Italiji je ustanovil zbor primorskih fantov – vojakov, ki so peli pri maši. Oče je potem sodeloval s partizani in bil po vojni član Zveze borcev, a ker ni hotel v Partijo in je vztrajal kot zborovodja cerkvenega zbora, je pozneje padel v nemilost oblastnikov. Leta 1944 so zavezniki v želji, da bi uničili vojaško letališče, po pomoti bombardirali Miren. Kar 34 vaščanov je ob tem umrlo. Konec vojne je prinesel olajšanje, Miren so zasedli zavezniki. Čeprav jim je šlo pod zavezniki dobro, so hrepeneli po svoji državi in jo naposled le dočakali.
-
- *****
-
- Dokumentarna pripoved treh Slovenk, ki so odločno zakorakale v zgodovino svetovnega himalajizma. Slovenski himalajizem je pričel pisati svojo bogato zgodbo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Moški so bili prvi, ki so vstopili na ta vlak, kot je eksplozijo himalajizma opisal Aleš Kunaver. Slovenke so v Himalajo vstopile kasneje, a s prav nič manjšim žarom in željo po osvajanju najvišjih vrhov in premagovanju težavnih smeri. Danes slovenske alpinistke povsem enakovredno vsem ostalim svetovnim alpinistkam beležijo uspehe v tej deželi – bivališču snega, kar pomeni Himalaja v sanskrtu. Dokumentarni feljton Himalajski vrhovi treh Slovenk je po scenariju Nuše Ekar režiral Božo Grlj.
-
- *****
-
- Baročna opera Orfej italijanskega skladatelja Claudia Monteverdija iz l. 1607 je svojo krstno slovensko izvedbo doživela leta 2012 kot skupen projekt treh umetniških akademij Univerze v Ljubljani: Akademije za glasbo, Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, pri projektu pa je sodelovala tudi Fakulteta za računalništvo in informatiko. Izvajalci so Komorni zbor, Baročni orkester in pevski solisti, študenti Akademije za glasbo. Umetniški vodja in dirigent predstave je doc. Egon Mihajlović, režiser predstave Detlef Soelter, v naslovni vlogi Orfeja pa nastopa Klemen Torkar. Urednik oddaje je Daniel Celarec, režiser Jaka Šuligoj.
-
- Kultni slovenski film Na svoji zemlji je v letu 2018 obeleževal 70-letnico nastanka. Prebivalci Baške grape – »živega spomenika filma« - krajev, kjer je bila posneta večina filma in so v teh desetletjih spomine na snemanje spremenili v materializirano dediščino (spomenik filmu, spominska soba, tematska pot), se zavedajo, da v goste vabijo zadnje žive pričevalce pionirskega filma. Projekt Filmoljubje je rastel z željo osrednjega avtorja Slavka Hrena, da bi osvetlil turbulentni čas in razmere po koncu 2. svetovne vojne, ko je dozorela ideja, da bi Slovenci posneli svoj prvi celovečerni igrani film.
-
- V predpočitniški Avtomobilnosti smo se pozanimali, kolikšne in kakšne vrste škod povzročajo avtodomarji, še posebej avtodomarji začetniki. Seveda z namenom ozaveščanja...in, upamo, da bi se jim zognili. Zapeljali smo kombi, ki pogosto služi kot osnova za avtodom, a Renaultov master je po novem na voljo z dizelskim ali električnim pogonom. Pa bi kot električni kombi zmogel služiti kot avtodom? Dva pogona pa bo imel tudi novi citroën C3, a tukaj je elektrika bistveno bolj smiselna; e-C3 bo namreč eden najcenejših električnih avtov. Poglejte, kaj ponuja ta poceni električni paket!
-
- 0
- Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
-
- Na izbiro oblačil vpliva marsikaj: domišljija modnih oblikovalcev, kulturni običaji, verske zapovedi, pa tudi filmi, podnebne spremembe in vojne. Kubanke se vračajo k naravnim pričeskam, francoska modna hiša razvija obleke za astronavte in predvideva, da se bo morala kmalu vsa modna industrija prilagajati izjemnim temperaturam, na Kitajskem pri oblikovanju že uporabljajo umetno inteligenco. Na modnih brveh že predstavljajo pomladne kolekcije, ponekod na njih zablestijo tudi pasji manekeni.
-
- Dokumentarna serija v treh delih odkriva, kako se je človekovo domovanje spreminjalo skozi čas, vse od prazgodovine do danes. Kaj, torej, hišo spremeni v dom? 1. del: V prvem delu bomo izvedeli, kakšne materiale so uporabljali skozi stoletja, kako so domove zaščitili pred vremenskimi vplivi in kakšne so hiše prihodnosti. Preden so ljudje znali sami postavljati bivališča, so se morali znajti drugače. Zavetje so poiskali v jamah in v njih pustili svoje sledi. Kako so nekoč gradili razkošne kraljeve palače in osupljive brunarice? Kakšna je kmetija, ki je stara skoraj tisoč let? Ali tudi danes zidajo gradove? Arhitekti načrtujejo hiše tako v puščavah kot sredi velemest. Nekateri svoje stvaritve nadgradijo v umetniške mojstrovine in pustijo svoj pečat v mestih, na primer Antoni Gaudi v Barceloni. Oblikovalci pa v skrbi za prihodnost razmišljajo, kako zmanjšati ogljični odtis med gradnjo. THE HISTORY OF HOME / ZDA / 2020
-
- Vikingur in Darri se na poti domov ustavita v Bjarkalundurju, kjer naletita na danskega igralskega superzvezdnika in njegovega prijatelja. Para sta si nenavadno podobna, tako po videzu kot uspešnih oziroma neuspešnih karierah, zaradi česar se vnamejo novi spori. Darri med drugim ugotovi, da je vlogo, za katero se je potegoval, dobil njegov tekmec. Z Vikingurjem obiščeta njegovo staro četrt in se pogovorita. Bo njuno prijateljstvo preživelo ali bosta šla vsak svojo pot? VEGFERð / Journey / Islandija / 2021 Scenarij: Vikingur Kristjansson Režija: Baldvin Zophoniasson V glavnih vlogah: Ólafur Darri Ólafsson, Víkingur Kristjánsson, Þórunn Arna Kristjánsdóttir, Pétur Ernir Svavarsson, Pálmi Gestsson, Þröstur Leó Gunnarsson, Elfar Logi Hannesson, Þorsteinn Gunnarsson, Helga Vala Helgadóttir, Nicolas Bro, Jonas Schmidt
-
- Žan Serčič, eden najbolj iskanih domačih glasbenih avtorjev, se je po dobrem desetletju ustvarjanja dokončno umestil med najbolj vroče domače glasbene izvajalce. Z velikim koncertom v ljubljanskem Media Centru je novembra 2023 proslavil izid svojega tretjega avtorskega albuma Ljubezenske igre, na katerem sta tudi hita Pusti mi spomin in Pijan od ljubezni, dve izmed največkrat predvajanih skladb na slovenskih radiih v letu 2023. Koncert Žana in njegovih Šakalov je izjemno sprejelo tudi njegovo občinstvo, ki je v en glas zapelo tudi druge njegove uspešnice, kot so Zadnja noč, Snežinki, Naj me vzame, Živim za trenutek, Čudeži, Tebe ne dam, Rada, Letim ... Koncert je režirala Urška Žnidaršič.
-
- 0