TV spored TV SLO 2
2. julij 2024 - 8. julij 2024
-
- 0
-
- 0
- Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
-
- Poletna jutra imajo poseben čar, najlepša pa so v družbi oddaje Dobro jutro! Tudi v prvih poletnih dneh vam ustvarjalci oddaje ponujajo številne svetovalne, izobraževalne, razvedrilne in informativne vsebine. Skupaj bomo raziskovali teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi in vam ponudili številne koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja. Z vami smo v živo vsak delovnik med 7. in 9. uro.
-
- Anton Papež in njegova hči Katarina Delor Papež sta pred enajstimi leti poslovno priložnost našla v kozjereji. V vasi Zavrhek na meji med Krasom in Brkini sta na podedovani kmetiji, na kateri so pred tem imeli konje, začela rediti koze, v sosednji vaši Škoflje pa sta uredila še butično mlekarno. Oboje ob pomoči družine in štirih zaposlenih danes vodi Katarina, diplomirana biokemičarka ter magistrica menedžmenta in mednarodnega poslovanja. Trenutno skupaj s še dvema poslovnima partnerjema redijo 250 koz molznic, iz kozjega mleka pa pridobivajo jogurt, skuto, sirotko in različne sire. Odločitev za kozjerejo in lastno mlekarno se je izkazala za pravo poslovno priložnost, saj gre za izdelke z visoko dodano vrednostjo, pravi mlada podjetnica. Največ jih prodajo v trgovskih verigah in zadružnih trgovinah po Sloveniji, blagovna znamka BeKa – B kot brkinska in K kot koza – pa postaja cenjena tudi pri zahodnih sosedih.
-
- Kostumsko obogatena dokumentarna pripoved o legendarni ljubezni med celjskim grofom Friderikom in Veroniko Deseniško. Ob dobro zamišljeni in svetovno znani zgodbi o Romeu in Juliji, imamo v slovenskem prostoru tudi resnično zgodbo o enako nemogoči ljubezni med podeželskim dekletom Veroniko z Desenic in celjskim naslednikom prestola Friderikom. Zgodbo, postavljeno v čas burne vladavine Celjskih grofov, o ljubezni, za katero marsikdo ni želel, da bi se zgodila. In s krutim koncem, ki se ne bi smel zgoditi. Dokumentarni film Veronika in Friderik nam približuje in osvetljuje to morda najlepšo ljubezensko zgodbo na Slovenskem na nov in atraktiven način. V tihi dolini Gračnice in zavetju nekdanje kartuzije Jurklošter nam moderator Jure Ivanušič in avtor zgodbe Karel Geržan odkrivata marsikaj še doslej neznanega o tej ljubezni in času, ki jo je obdajal. Režiser je bil Klemen Dvornik.
-
- Zasavje je bilo nekoč zelo zaznamovano z rudarstvom. Posebnost te regije so bile med drugim tudi rudarske kolonije. Muzej v Trbovljah jih predstavlja kot pomembno kulturno dediščino, ki v postrudarski dobi pripoveduje o prepletanju vsakdanjega dela in življenja rudarjev v preteklosti. Iztok Sitar je risar stripov, ilustrator in karikaturist. Teme, ki jih obravnava, so večinoma ogledalo družbe. Svoje zanimanje pa zelo posveča tudi raziskovanju zgodovine in teorije stripa. Severno in vzhodno od Ljubljane je še živa pečarska obrt. Viri pravijo, da naj bi imela ta v okolici Lukovice skoraj 200-letno tradicijo. Pri Avbljevih še izdelujejo pečnice tudi ročno, pečejo pa jih v zidani komorni peči na drva. Železniški muzej je nastal pred štirimi desetletji. Svoj prostor je dobil na mestu nekdanje ljubljanske kurilnice. Obiskovalec muzeja lahko spozna delovanje železnice, zbirko starih parnih lokomotiv in številnih apartur ter orodij, ki so danes pomembna tehnična dediščina. Smaragdna reka Soča je izjemen naravni biser slovenskega alpskega sveta, ki s svojo značilno zelenomodro barvo, brzicami in tolmuni očara prav vsakogar. Prečka jo kar nekaj znamenitih mostov z bogato zgodovino.
-
- Pred približno stotimi leti je na grajskem griču v Ljubljani vrtnar Andrej Fleischmann našel peteršilju podobno rastlino z drobnimi rumenimi cvetovi, ki ni rastla nikjer drugje na svetu. Fleischmannov rebrinec je zato endemit. Ko je v naravi rastlina izumrla, so jo s pomočjo rastlin v botaničnem vrtu znova zasadili. Kakšen je pomen endemičnih rastlin? Kaj izgubimo, če izumrejo? Obiskali smo naš najstarejši alpski botanični vrt Juliana, v katerem uspeva približno 20 rastlinskih endemitov. Naš najbolj znani endemit je Zoisova zvončica. Julijska orlíca, ki uspeva samo na meliščih na območju Slovenije, pa je zadnji odkriti slovenski endemit. To so potrdili z molekularnimi genetskimi raziskavami. Kako bogata je Slovenija z endemiti?
-
- *****
-
17:50 Športni vrhunec tedna
- 0
- Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
- Spoštovanje do tradicije in dediščine bi moralo postati samoumevno, ko govorimo o prenovah starih objektov. Lastnikov dedek je objekt v Beli Krajini uporabljal kot vikend, kamor je hodil iskat svoj mir in skrbet za vinograd, v njem kuhal žganje in občudoval okoliško pokrajino. Razgledi so ostali, prav tako trdna navezanost lastnika na hišico, kjer je preživljal otroške dni, zato je padla odločitev – gremo v obnovo! V mirni ljubljanski soseski stanovanje sledi principu »zunaj in znotraj« in pri tem gre še korak dlje. Številne svoje posebnosti je namreč povzelo kar iz ovoja stavbe, v kateri se nahaja. Tako so na primer macesnovo oblogo s terase povabili še v dnevno sobo. O lesu še eno zanimivo dejstvo, ki se tiče otipa: v notranjih prostorih se ljudje lesa dotikamo več kot ostalih materialov. Torej je človekova naklonjenost lesu tudi povsem otipljiva. Kar še predobro ve naš naslednji gostitelj, človek mnogoterih talentov, ki si je v več kot 350 let stari hiši uredil dom, poln sproščenih in kreativnih idej. Pri rokovanju z lesom je še posebej spreten, zato brez obotavljanja sam zaviha rokave in skoraj je ni stvari, ki se je ne bi upal lotiti.
- Vsak večer med 20. in 21. uro bo na sporedu nogometna oddaja Das Gol. Izmenjaje jo bodo vodili Saša Jerković, Tomaž Hudomalj in Anže Bašelj, gostili bodo tri nogometne strokovnjake, medtem ko bodo novinarji Antonija Ražen, Anže Bašelj in Simon Šparavec poročali v živo iz Nemčije. Strokovni komentatorji bodo Sanel Konjević, Mladen Dabanovič, Dušan Kosič in Jasmin Jerič. Pripravljamo tudi posebno rubriko, ki jo bodo ustvarjali kolegi iz oddaje Kaj dogaja?. Ti bodo na svoj edinstveni način obravnavali nogometne tematike.
- Long Story Short, 2021, komedija, 90 min, IMDb ocena: 6.6
- Rahlo nenavadno romantično komedijo, ki samo po izhodišču spomni na znameniti film Svižčev dan, odlikujejo prepričljiva igra, spodoben humor in simpatično prismuknjeni liki. Teddy, klasičen moški omahljivec v poznih tridesetih letih, doživi tik pred poroko nenavadno srečanje s starejšo gospo na pokopališču. Njenih besed, v bistvu prerokb, ne razume najbolje, ampak temu niti ne posveča prevelike pozornosti. Poroka je čudovita in Teddy naslednje jutro odpira darila. Med njimi je tudi manjša škatla brez posvetila. Teddy jo odpre, prazna je, vendar čez nekaj minut ugotovi, da mu je prinesla prekletstvo. Znajde se namreč v vzporednem svetu, v katerem se vsakih pet minut premakne naprej za eno leto. Sprva ga dogajanje celo zabava, potem pa le ugotovi, da mu bo v prihodnosti razpadel zakon, zbolel najboljši prijatelj in da mu bo otrok odraščal v tujem okolju. Nujno mora poiskati starko s pokopališča in prekiniti urok! Originalni naslov: Leto produkcije: 2021 Država: Avstralija Žanr: romantična komedija Režija: Josh Lawson Scenarij: Josh Lawson Igrajo: Rafe Spall, Zahra Newman, Ronny Chieng, Dena Kaplan, Noni Hazlehurst
- Dragotin Gustinčič je bil človek, ki je usodno zaznamoval našo polpreteklo zgodovino in za seboj pustil ogromno sledi. Najpomembnejši pa je bil njegov vizionarski duh in tudi njegova neustavljiva želja po spremembah, zaradi katere si je nakopal ogromno težav. Dragutin Gustinčič (1882–1974) je bil politik in publicist, eden izmed ustanoviteljev KPJ, španski borec, zapornik na Golem otoku, profesor in prvi dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani ter avtor rokopisa »Das nationale Problem der Slowenen«, ki naj bi ga pozneje domnevno prepisal ter pod svojim imenom in naslovom Razvoj slovenskega narodnega vprašanja leta 1939 izdal Edvard Kardelj. V dokumentarnem portretu ta domneva ni potrjena, o čemer govori tudi njegov sin, danes pokojni Jurij Gustinčič. V svojem eseju je namreč Dragutin Gustinčič podrobno utemeljil pravico slovenskega naroda do samoodločbe in vključitev slovenske samostojne federativne enote v revolucionarno oblikovano državno zvezo, ki bi najbolje ustrezala slovenskim narodnokulturnim in socialnopolitičnim interesom. Zastopal je tezo, ki je slovenski komunisti niso sprejeli – bil je namreč proti temu, da bi bila Slovenija v Jugoslaviji. Po njegovih nazorih je Slovenija spadala v srednjo Evropo, kar je bilo za tiste čase heretično razmišljanje. Gre za predstavnika prve generacija komunistov, ki so verjeli v svoja prepričanja,ostro kritizirali razmere po drugi svetovni vojni, bili kritični do partije, izbrancev in privilegijev. Svoja stališča, od katerih ni odstopal, je tudi drago plačal. Dokumentarni portret nosi podnaslov »Nevidni človek«. Prav v tem smislu se odvija pripoved o prevečkrat spregledanem Dragutinu Gustinčiču, ki se začne z iskanjem njegove rojstne hiše in konča z iskanjem njegovega groba v Gornji Košani. O Dragotinu spregovorijo: Vita Mavrič, dr. Aleš Gabrič, Alenka Puhar, dr. Bogo Zupančič, Jurij Gustinčič, Radovan Hrast in dr. Jurij Perovšek.
23:15 UEFA evropsko prvenstvo 2024: povzetki dneva- 0