Seznam programov

TV spored TV SLO 2

15. oktober 2024 - 21. oktober 2024

  • 06:00 Napovedujemo +
    • 0
  • 10:35 Videotrak +
    • 0
    • Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
    • Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
    • Oktober je mesec ozaveščanja o rabi nadomestne in dopolnilne komunikacije, ki otrokom in odraslim s prirojenimi težavami ali poškodbami lajša sporazumevanje s svetom. V Dnevno sobo k Saši Kisovec prihajata specialistka klinične logopedije v URI Soča, Mateja Drljepan, in logopedinja v CIRIUS-u Kamnik, Martina Pesjak. Odstrli nam bosta svet komuniciranja, v katerem niso pomembne le besede.
    • Predor, ki ga je na svojem 45. apostolskem potovanju po Jugozahodni Aziji in Oceaniji v Džakarti obiskal papež Frančišek, povezuje mošejo s katoliško katedralo in je simbol prijateljstva, dialoga in srečanja. Na svojem najdaljšem potovanju se je papež srečal s predstavniki različnih verstev ter obiskal živahne katoliške skupnosti na Papui Novi Gvineji in v Vzhodnem Timorju. V Singapurju je pozval k prizadevanjem za uravnotežen in trajnostni razvoj. Več o ključnih poudarkih obiska pa v tokratni oddaji.
    • Predstavljamo bordojske doge. Obiskali smo Evrospko razstavo psov v Celju. Preverjamo, kaj počnejo v pasjem varstvu kadar dežuje. Opozarjamo na možne posledice stika med našim psom in močeradom. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
    • REZ AKTINIDIJE JESENI Večino sadja smo že pobrali in shranili, le določeno še zori. Mandarine, kaki in kivi v sredini oktobra zbirajo sladkobo in okus, poberemo jih pred zmrzaljo. Takrat bo žal preskromno letino kivija pobral tudi gospod Marjan s Koroške, ki ga spremljamo že desetletja. Rastline s skromnim številom plodov že pripravlja na novo sezono. PO SPRAVILO ZNOVA PRIPRAVIMO GREDE Plodovke so na prostem svojo zgodbo za letos že strnile, namesto njih posejemo motovilec, zimske solate, azijsko listno zelenjavo... Z dodajanjem organske mase, predvsem domačega ali kupljenega komposta in zastirke na prazne grede, se že pripravljamo na novo sezono. NAMAZ IZ INVAZIVNIH RASTLIN Kozjanska poznavalka in nabiralka divjih zeli Karmen Gajšek v prehrano vključuje tudi tujerodne rastline, ki pri nas veljajo za invazivne. Če ni pri roki svežih, uporabi posušene. Uganete, kaj je v okusen namaz pretlačila tokrat?
    • Je jedrski spopad mogoč? Bi Rusija v Ukrajini res lahko uporabila jedrsko orožje? In Severna Koreja? So grožnje resnične? Zgodovina nas uči, a ne izuči. Hirošima. Spomin in opomin na jedrsko katastrofo. Sadae Kasaoka je hibakuša. Tako v japonščini pravijo tistim, ki so na svoji koži izkusili jedrski napad in preživeli. Kasaoka-san je ena od redkih še živih prič tragedije, ki nam pripoveduje svojo zgodbo o ubijalski modrikasti svetlobi, črnem dežju, o reki, polni trupel. O izgubi in zaznamovanosti. Pripoveduje nam zgodbo Hirošime, ki se ne sme nikoli več ponoviti. A svet se izgublja v spirali neustavljive jedrske tekme. Najmanj devet držav ima jedrsko orožje; največ Rusija, nato ZDA, daleč za njima je Kitajska. A azijska velesila se pospešeno oborožuje in povzroča nelagodje sosednjim državam. Še bolj nepredvidljiva je Severna Koreja, ki vse pogosteje razkazuje mišice. Znova se oglašajo alarmi, slišati je opozorila pred raketnimi napadi v južni sosedi in celo na japonskih otokih. Bili smo na Okinavi, kjer je skoraj 50 tisoč ameriških vojakov. Spomin na najbolj krvavo tihomorsko bitko, s katero se je dejansko končala druga svetovna vojna, je tam še živ. Kot je tudi strah pred negotovostjo. Ali res spet živimo v času pred vojno? Pospešeno se oborožuje tudi Japonska. Pacifizem je mrtev, na pohodu je militarizem. “Nikoli več” je le krilatica. Skoraj štiri tisoč jedrskih konic je naloženih in pripravljenih za izstrel. Le vprašanje časa je, kdaj bo nekdo namenoma ali po pomoti pritisnil na gumb. Avtorica oddaje: Karmen W. Švegl
  • 18:50 Videotrak +
    • 0
    • Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
    • Dokumentarni film je zgodba o prvi palači francoskih kraljev. Stala je sredi Pariza, na najprestižnejšem pariškem otoku L'île de la Cité, zgodovinski zibelki Francije, nasproti katedrale Notre-Dame. Mnogo pred Versaillesem in Louvrom. Različni vladarji so pustili svoje sledi v tem srednjeveškem Versaillesu: od Rimljanov do Vikingov, od Svetega Ludvika do prekletih kraljev. Ta arhitekturni biser pa je sčasoma izginil in danes je na njegovem mestu središče pravosodne oblasti s Sodno palačo. Zakaj pa je Palais de la Cité izginil in kakšen je bil videti? Po zaslugi arheoloških izkopavanj in s pomočjo revolucionarne metode, ki se imenuje fotogrametrija, so strokovnjaki naredili rekonstrukcijo palače v tridimenzionalni tehniki in oživili duhove iz preteklosti. PARIS, THE MYSTERY OF THE LOST PALACE / LE PALAIS ENGLOUTI / Francija / 2023 / Režija: Stéphane Jacques
    • Ustvarjalci oddaje Avtomobilnost so dolgoletni odlični poznavalci avtomobilskih tehnologij in sodobnega razvoja na področju prometne varnosti, varovanja okolja in novih mobilnostnih smernic. Želja avtorjev oddaje je pogledati globlje v zakulisje industrije ter spoznati tako razloge kot metode, s katerimi sodobni svet avtomobilizma naslavlja preoblikovanje družbe v bolj trajnostno mobilnost. Posebnost ekipe Avtomobilnosti je tudi močno razvit čut do aktivne vloge pri povečanju prometne varnosti. Člani ekipe so namreč avtorji številnih preventivnih dogodkov in pobud, skupno pa jim je tudi to, da k sodelovanju zelo radi povabijo gledalce, bralce in poslušalce.
    • Komedija in romanca. Maria je po poklicu čistilka, ki po smrti stare bogatašinje izgubi službo. Spet se zaposli, tokrat na umetniški likovni akademiji. Tam spozna hišnika Huberta in med njima se vname ljubezen. Ne takoj, saj je Maria nerodna in sramežljiva, a sčasoma s hišnikom postaneta del študentske umetniške srenje na šoli; na različne načine sodelujeta pri študentskih projektih, Hubert je nenadoma tehnični »direktor«, Maria pa slikarski model in stoji ali sedi gola pred študenti … Toda Maria je poročena, medtem ko je Hubert samski. Najbolje bi bilo vse skupaj končati, preden bo prepozno. MARIA RÊVE / FRANCIJA / 2022 Režija: Lauriane Escaffre, Yvo Muller/ Scenarij: Lauriane Escaffre, Yvo Muller / Igrajo: Karin Viard, Grégory Gadebois, Noée Abita, Philippe Uchan, Lauriane Escaffre, Pauline Clément, Yvo Mulle, Tania Dessources, Catherine Salée, Samira Sedira …
    • O vplivu umetne inteligence na umetnost bodo v oddaji razpravljali Vuk Ćosić, spletni interaktivni umetnik, Sašo Sedlaček, profesor na Katedri za video, animacijo in nove medije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter dr. Polona Tratnik, s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in z Inštituta IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja. Pogovori prihodnosti je serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi sogovorniki, ki v medsebojnem pogovoru in izmenjavi idej premišljujejo o izzivih sedanjosti in prihodnosti. Družboslovni in naravoslovni vpogledi v raznolike teme; od podnebne krize, do najnovejših raziskav vesolja in kolonizacije Marsa, digitalizacije medsebojnih odnosov in procesov dela do geostrateških premikov ob globalizaciji, migracijah in vojaških spopadih.